TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v 1. - 7. alineji I. tč. izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 1.494,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneskov:

- 89,87 EUR od 12. 10. 2012 dalje do plačila,

- 671,54 EUR od 19. 10. 2012 dalje do plačila,

- 53,58 EUR od 12. 4. 2013 dalje do plačila,

- 174,36 EUR od 31. 5. 2013 dalje do plačila,

- 178,07 EUR od 6. 6. 2013 dalje do plačila,

- 174,19 EUR od 3. 6. 2013 dalje do plačila,

- 152,86 EUR od 28. 11. 2012 dalje do plačila."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje, ki se glasi:

"Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 797,24 EUR ter zakonske zamudne obresti, ki tečejo od zneskov:

- 614,37 EUR od 29. 6. 2013 dalje do plačila,

- 118,83 EUR od 5. 7. 2013 dalje do plačila,

- 270,90 EUR od 9. 7. 2012 dalje do 14. 4. 2015,

- 741,95 EUR od 14. 7. 2013 dalje do 14. 4. 2015 in

- 64,04 EUR od 15. 7. 2013 dalje do plačila,

vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe."

III. Spremeni se II. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje tako, da se znesek priznanih stroškov v znesku 371,29 EUR zniža na 129,13 EUR.

IV. Vsaka stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da glede na to, da ZDR-1 podružnico tujega podjetja opredeljuje kot delodajalca, je s tem podana stvarna legitimacija podružnice tujega podjetja. Pravilo je, da gre v individualnem delovnem sporu za spor med delavcem in delodajalcem. Delodajalec je naproti delavcu pravi upnik oziroma pravi dolžnik. Ker je podružnica tujega podjetja stvarno legitimirana, je avtomatično tudi procesno legitimirana. Iz tega sledi, da je v 5. členu ZDR določena ena od izjem, ki jih predvideva drugi odstavek 76. člena ZPP"

Toženec (zavarovalni zastopnik) je tožnici odškodninsko odgovoren za plačilo zneskov premij, ki jih je od zavarovancev prejel v gotovini, pa te ni takoj odvedel tožnici.

ZDR je v 1. odst. 182. čl. določal, da delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, jo je dolžan povrniti. To pomeni, da morajo biti podani elementi odškodninske obveznosti, kot jih določa OZ. Glede na vsebino navodila z dne 18. 7. 2012 (v tem navodilu je zavarovalnim zastopnikom dana dodatna možnost, da zavarovancem plačilo prvega obroka premije ponudijo s položnico oz. UPN obrazcem) v primeru neplačila premije s strani zavarovanca pri tožencu ni podan element protipravnega ravnanja, zato ne more biti tožnici odškodninsko odgovoren. Sodišče prve stopnje se o vprašanju obstoja elementov odškodninske odgovornosti ni opredelilo in je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožencu naložilo plačilo le na podlagi navodila tožnice z dne 18. 7. 2012. Ker tudi tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje elementov odškodninske odgovornosti ni dokazala, je njen zahtevek za terjatve iz naslova neplačanih premij s položnico (UPN obrazcem) neutemeljen.