ZGD-1 člen 263, 263/2, 505, 505-8, 523, 523/3, 526, 526/1.
odškodninska odgovornost organov vodenja ali nadzora - družba z omejeno odgovornostjo - enoosebna d.o.o. - tožba za povrnitev škode zoper nekdanjega poslovodjo - soglasje družbenikov za vložitev tožbe - upravljanje družbe - knjiga sklepov
Ni dovolj, da odškodninsko tožbo vloži družba po osebi, ki je upravičena za zastopanje. V družbi z omejeno odgovornostjo o uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem v zvezi s povračilom škode, nastale pri poslovanju, odločajo družbeniki (osma alineja 505. člena ZGD-1). Na podlagi tretjega odstavka 523. člena ZGD-1 velja enako za enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo. Zato mora biti v sodnem postopku izkazano tudi, da je o vložitvi tožbe odločal tudi organ družbe, ki je za to pristojen. Odločitev edine družbenice tožeče stranke o uveljavljanju odškodninskega zahtevka zoper toženca (nekdanjega direktorja), predstavlja materialno pravno predpostavko za ugoditev tožbenemu zahtevku. Če obstoj takšne odločitve oziroma sklepa družbenice o soglasju k vložitvi tožbe v postopku ni zatrjevan in izkazan, bi bil (že) to razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka. V tem primeru tožeča stranka takšnega sklepa ne zatrjuje. Ker tudi ne zatrjuje, da je z družbeno pogodbo to urejeno drugače, zanjo veljajo določbe ZGD-1, ki urejajo upravljanje družbe. Pri tem je potrebno še pojasniti, da (glede na veljavno zakonsko ureditev) ne zadošča dejstvo, da je edini družbenik odločil o nekem vprašanju, ki se tiče družbe (505. člen ZGD-1), ampak je za pravno učinkovanje odločitve potreben še vpis njegove odločitve v knjigo sklepov, saj prvi odstavek 526. člena ZGD-1 določa, da sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka.
ponarejanje listin - uporaba ponarejene javne listine kot prave - zavestna sestavina storilčevega naklepa
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 spada med kazniva dejanja zoper pravni promet. Kvalificirana oblika tega kaznivega dejanja je določena v tretjem odstavku 251. člena KZ-1, ki med ostalim sankcionira tudi uporabo ponarejene javne listine kot prave. Izvršitveno dejanje, torej samo uporabo ponarejene javne listine, je mogoče storiti z direktnim ali pa eventualnim naklepom kot možnima oblikama krivde. V vsakem primeru pa je treba obdolžencu dokazati zavestno sestavino naklepa, se pravi, da se je ob uporabi javne listine zavedal, da je ta listina ponarejena. Gre za eno izmed t. i. odločilnih dejstev.
uporaba čelade na mopedu - vožnja brez čelade - definicija prekrška - predpisana sankcija
Spremenjena določba drugega odstavka člena 34 ZPrCP, ki sicer res omogoča odločitev vozniku in potniku na mopedu, katere vrste čelade bosta uporabljala pri vožnji ali motoristično ali kolesarsko. Vendar pa za tako predpisano dolžnostno ravnanje ni predpisane sankcije, kajti iz določb petega odstavka člena 34 ZPrCP izrecno izhaja, da se z globo (120,00 EUR) kaznuje za prekršek voznik ali potnik na kolesu, mopedu lahkem štirikolesniku, motornem kolesu, trikolesu ali štirikolesu brez zaprte kabine, ki je ravnal v nasprotju z določbo prvega ali tretjega odstavka tega člena, jahač, ki je ravnal v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena (2. točka petega odstavka člena 34 ZPrCP) in starš, skrbnik, rejnik ali spremljevalec otroka, kadar otrok ravna v nasprotju z določbo prvega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena. Za ravnanje v nasprotju z določbo drugega odstavka člena 34 ZPrCP zakonodajalec ni predpisal sankcije.
Prekršek je le tisto dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana tudi sankcija. Izhajajoč iz navedene materialno - formalne koncepcije prekrška in ob tem, da je tretji del pravnega pojma prekrška tudi sankcija, ki mora biti za vsak prekršek posebej tudi predpisana, kajti brez predpisane sankcije ni prekrška, so torej zaključki prvostopenjskega sodišča, upoštevajoč načelo zakonitosti o tem, da ravnanje, kot se v konkretnem primeru očita mladoletniku, ni opredeljeno kot prekršek, pravilni.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00001348
ZOZP člen 18. ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 190a, 193, 193/2.
ZPIZ - posredni oškodovanec - nadomestilo za invalidnost - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - odgovornost zavarovalnice - odškodninska odgovornost zavarovalnice - obvezna zavarovanja v prometu - povzročitev škode - prometna nesreča - sprememba zakonodaje - lex specialis
Tožeča stranka kot posredni oškodovanec iz škodnega dogodka ima na podlagi svojega položaja omejen domet povrnitvenih zahtevkov, ki so taksativno določeni v skladu z določbama prvega in drugega odstavka 18. člena ZOZP, saj je ta člen izjema v primerjavi s 15. členom ZOZP, izjeme pa je potrebno razlagati ozko.
S samo spremembo ZPIZ-2, četudi je bila uvedena generalna klavzula "ne glede na omejitve v drugih zakonih" v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2, se do uvedbe 190.a člena ZPIZ-2 ni spremenilo ničesar. Še vedno je bil namreč ZOZP zakon, ki ureja povrnitvene zahtevke v zvezi z obveznim zavarovanjem v prometu kot specifični življenjski situaciji in je tako nujno lex specialis v primerjavi z ZPIZ-2, ki ureja povrnitvene zahtevke iz več različnih življenjskih situacij, kot so npr. poškodbe pri delu ipd. V skladu s tem je z logično argumentacijo mogoče razlago načela lex specialis v razmerju do ZPIZ-1 preslikati tudi na razmerje do ZPIZ-2, vse do uvedbe 190.a člena, ko ni več nobenega dvoma, da je zakonodajalec s to določbo konkretno legitimiral možnost povrnitve povzročene škode v prometu za tožečo stranko.
Procesna pravila je v primeru, kakršen je konkretni, potrebno razlagati zelo ozko, restriktivno in v skladu z namenom, ki ga je mogoče izluščiti iz takšne ureditve, ki zagotovo ni v tem, da se stranki, ki ji ni mogoče očitati neskrbnosti, odreče sodno varstvo. Ob tehtanju ustavne pravice do sodnega varstva in zakonodajalčevega namena ureditve elektronskega vlaganja vlog (ki je v racionalizaciji in hitrosti postopkov), višje sodišče zaključuje, da je bila upniku z zavrženjem pritožbe kršena pomembnejša pravica, zaradi česar ni podlage za uporabo tako hude sankcije.
Tožnik tudi ni izpodbil dokazne ocene prvostopenjskega sodišča in njegovih dejanskih zaključkov. V pravdnem postopku velja razpravno načelo. Za zbiranje procesnega gradiva so odgovorne stranke. To pomeni, da sodišče izven tega okvira ne išče materialne resnice.
URS člen 26.. OZ-UPB1 člen 131.. ZUstS-UPB1 člen 55c.. ZDPra-UPB2 člen 16.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje sodišča
Tožnik od toženke zahteva povrnitev škode na podlagi 26. člena Ustave Republike Slovenije (Ustave), zaradi zatrjevanega protipravnega ravnanja okrožnega, višjega in ustavnega sodišča. Ustava v 26. členu določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.
ZFPPIPP člen 121, 236. ZPP člen 142, 142/3, 142/4.
dolžnikov predlog za odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - zavrženje predloga - osebna vročitev - dejanski prejem pisanja - neurejen hišni predalčnik - obvestilo o prispelem pismu - naslov, vpisan v sodnem registru - vročitev s fikcijo - zamuda roka - subjekt vpisa v sodni register
Dolžnost vsakega pravnega subjekta, vpisanega v sodni register je, da poskrbi, da bo na naslovu, ki je v registru vpisan kot sedež, omogočeno (pravilno in učinkovito) sprejemanje sodnih pošiljk. Dolžnik je torej tisti, ki mora zagotoviti predalčnik, ki omogoča vročanje pisanj, še zlasti, če se zaveda ali dopušča možnost neustreznosti, pomanjkljivosti ali odsotnosti predalčnika. Odgovornost za neurejenost lastnega predalčnika (oziroma v konkretnem primeru po zatrjevanju dolžnika za neobstoječ predalčnik) ni mogoče prevaliti na vročevalca. Taka razlaga bi namreč pomenila, da je stranki, ki zavestno ne poskrbi za ustreznost predalčnika, omogočeno odlaganje in/ali izogibanje vročitvam, kar v končni posledici pomeni izigravanje zakonskih določb.
denarna odškodnina - luknja v tlaku - dokazno breme - neravnine
Ker tožeča stranka ni zmogla dokaznega bremena, s katerim bi dokazala obstoj luknje, za katero je zatrjevala, da je tožnik ob sestopu iz vozila vanjo zdrsnil in si poškodoval koleno, je prvostopno sodišče tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno zavrnilo zahtevek tožeče stranke.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253, 267, 299. SPZ člen 23.
preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - izločitvena pravica - izločitveni zahtevek - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - razpolagalni pravni posel - pričakovana lastninska pravica - overitev podpisa kupcev na zemljiškoknjižnem dovolilu - odstop od pogodbe - notifikacijska dolžnost
Pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice ne more biti podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka.
Lastnik in graditelj se lahko dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina. Obstoj takega dogovora pomeni pravnoposlovno razpolaganje z nepremičnino. Na tej podlagi tožeča stranka torej z izločitvenim zahtevkom ni mogla uspeti.
Notarska overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu je nujna predpostavka pridobitve pričakovane lastninske pravice.
Tožbeni zahtevek po prerekanju terjatve in izločitvene pravice v stečajnem postopku mora biti postavljen na ugotovitev obstoja prerekane terjatve ali izločitvene pravice
Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba je pogodba, kjer nobena od strank ni ali ni v celoti izpolnila pogodbene obveznosti. V takem primeru se ne uporabi določba 253. člena ZFPPIPP. Ta se uporabi le v primeru pogodbe, ki je s strani ene izmed pogodbenih strank že v celoti izpolnjena.
Glede na poudarjeno obveznost upnika v noveli ZFPPIPP-C je po prepričanju višjega sodišča ta notifikacijska obveznost izpolnjena takrat, ko je kot taka izrecno zatrjevana, to je na način, da ne more biti nobenega dvoma, da upnik uveljavlja terjatev iz naslova vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 59/2.. ZPP člen 4, 4/1, 8.
premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obseg in deleži na skupnem premoženju - obstoj zunajzakonske skupnosti - elementi zunajzakonske skupnosti - življenjska in ekonomska skupnost - poslovni delež v gospodarski družbi - dokazna ocena - načelo neposrednosti
Toženec ni omenjal ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju zunajzakonske skupnosti pravdnih strank. Okoliščina, da stranki nista imeli "skupne blagajne", še ne pomeni odsotnosti zunajzakonske skupnosti. Ne drži, da se sodišče ni ukvarjalo z notranjo komponento zatrjevane življenjske skupnosti.
Tudi poslovni delež v kapitalski družbi spada v skupno premoženje, če je osnovni vložek vplačan v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti.
Medtem ko je predmet izpolnitvenega ravnanja po podjemni pogodbi oprava določenega posla, se prodajalec s prodajno pogodbo zaveže kupcu izročiti določeno stvar tako, da bo kupec pridobil lastninsko pravico na tej stvari (prvi odstavek 435. člena OZ). Predmet gradbene pogodbe kot podvrste podjemne pogodbe je izdelava (nove) stvari. Razlika je v načinu izpolnitve: podjemnikovo izpolnitveno ravnanje ima značilnost storitve, prodajalčevo pa dajatve. Slednji je tako dolžan opraviti razpolagalni pravni posel, ki bo povzročil prenos premoženjske pravice (lastninske pravice na stvari) na kupca. Iz opisa vsebine obveznosti (izpolnitvenega ravnanja) pogodbene stranke je tako mogoče sklepati, ali gre za podjemno ali prodajno pogodbo.
Za gradbeno pogodbo je značilno, da objekt (zgradba) postane sestavina naročnikove nepremičnine, tako da se lastninska pravica na zemljiški parceli razširi na objekt, ki je postal njena sestavina. Naročnik v smislu gradbene pogodbe v tej zadevi je bila zato tožeča stranka v odnosu do svojega izvajalca.
Trditvena podlaga tožene stranke v postopku po tožbi je tudi del trditvene podlage v postopku po nasprotni tožbi.
ZST-1 člen 34, 34/1, 34a, 34a/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - vsebina plačilnega naloga - obrazloženost plačilnega naloga - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna odločba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Plačilni nalog za plačilo sodne takse ni sodna odločba, zato pri njegovi obliki in vsebini ni mogoče izhajati iz zahtev ZPP po obrazložitvi sodbe ali sklepa. Sodna odločba je šele sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog. Zato zatrjevanje, da je v zvezi s plačilnim nalogom z dne 27. 2. 2017 podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, po naravi stvari ni utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00003230
ZIZ člen 24, 24/3. OZ člen 419, 419/1, 422, 422/3. ZPP člen 431, 431/1, 431/2-2. ZN člen 64.
izvršilni naslov - vstop novega upnika v izvršbo - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - prehod terjatve ali obveznosti - dopolnilni izvršilni naslov - dokazno pravilo - dokazovanje legitimacije strank v izvršbi - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - kvalificirane listine - pogodba o prenosu terjatve - obvestilo o prenosu terjatve
Nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Gre za dokazno pravilo - prehoda terjatve novi upnik ne more dokazati s katerimkoli dokaznim sredstvom, temveč le z javno ali po zakonu overjeno listino. Takšna strogost je v zakonu določena zato, ker dovolitev spremembe stranke v izvršilnem postopku predstavlja odstop od načela stroge formalne legalitete, po katerem je med drugim izvršilni postopek možno voditi le v korist stranke in zoper stranko, ki sta navedeni v izvršilnem naslovu. Omenjena določila ne zahtevajo predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika. Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, odstopnik ga mora le obvestiti o odstopu. Posledica naznanitve je primarno v tem, da postane odstop terjatve znan tudi dolžniku, od trenutka, ko je dolžnik z njim seznanjen, pa ta lahko veljavno izpolni svojo obveznost le upniku. Stranki prenosa terjatve tako dolžniku nista dolžni predložiti tudi same pogodbe o prenosu terjatve, zato novi upnik tudi ob vložitvi predloga za vstop v postopek ni dolžan predložiti same pogodbe, če razpolaga z drugim ustreznim dokazilom.
plačilo odmerjene sodne takse - rok za plačilo - posledice nepravočasnega plačila
Toženec je bil zavezan k plačilu odmerjene sodne takse, vendar pa pozivu sodišča prve stopnje ni sledil in kljub opozorilu na posledice nepravočasnega plačila sodne takse v postavljenem 15-dnevnem roku ni plačal.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nov postopek - vštevanje sodne takse - načelo enkratnega plačila sodne takse
S predlogom vloženim po (pravnomočni) ustavitvi postopka je bil začet nov postopek, za katerega je treba plačati sodno takso. Za tak primer ni zakonsko predvideno, da se všteje (za prvotni postopek) plačano sodno takso v novi postopek.
oprostitev plačila sodnih taks - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - obveznost plačila sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pridobitev premoženja - delni uspeh v postopku - sklenitev sodne poravnave - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - razlogi za ugovor - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog
Odločitev sodišča namreč temelji na četrtem odstavku 15. člena ZST-1, ki določa, da če stranka, ki je bila oproščena plačila taks, v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je tožnik v postopku delno uspel in je neutemeljena pritožbena navedba, da o delnem uspehu stranke ni mogoče govoriti zato, ker je bila sklenjena sodna poravnava. Tudi sodna poravnava je namreč izvršilni naslov, saj ima učinek pravnomočne sodne odločbe, zato je drugačna razlaga tožnika zmotna.
stroški tretjega - ugovor tretjega - neutemeljeno povzročeni stroški - potrebnost stroškov ugovora - okoliščine primera - stroški povzročeni s krivdnim ravnanjem - načelo uspeha v izvršilnem postopku - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Pri presoji upravičenosti tretjega do povračila stroškov ugovora od upnika bi sodišče moralo upoštevati vse znane mu okoliščine primera, tako okoliščine na strani tretjega kot tudi okoliščine na strani upnika, glavno vodilo pa bi mu moralo biti vprašanje, ali je upnik tretjemu stroške v zvezi z ugovorom povzročil neutemeljeno ali ne. Ali je bil ugovor tretjega (nujno) potreben (za izid postopka v zvezi z zarubljenim predmetom), tako za sprejem odločitve o stroških tretjega ni ključno pravno vprašanje.
Upnikova obveznost povračila stroškov tretjemu je določena le kot izjema in ne kot pravilo.