TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožeča stranka kot posredni oškodovanec iz škodnega dogodka ima na podlagi svojega položaja omejen domet povrnitvenih zahtevkov, ki so taksativno določeni v skladu z določbama prvega in drugega odstavka 18. člena ZOZP, saj je ta člen izjema v primerjavi s 15. členom ZOZP, izjeme pa je potrebno razlagati ozko.

S samo spremembo ZPIZ-2, četudi je bila uvedena generalna klavzula "ne glede na omejitve v drugih zakonih" v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2, se do uvedbe 190.a člena ZPIZ-2 ni spremenilo ničesar. Še vedno je bil namreč ZOZP zakon, ki ureja povrnitvene zahtevke v zvezi z obveznim zavarovanjem v prometu kot specifični življenjski situaciji in je tako nujno lex specialis v primerjavi z ZPIZ-2, ki ureja povrnitvene zahtevke iz več različnih življenjskih situacij, kot so npr. poškodbe pri delu ipd. V skladu s tem je z logično argumentacijo mogoče razlago načela lex specialis v razmerju do ZPIZ-1 preslikati tudi na razmerje do ZPIZ-2, vse do uvedbe 190.a člena, ko ni več nobenega dvoma, da je zakonodajalec s to določbo konkretno legitimiral možnost povrnitve povzročene škode v prometu za tožečo stranko.