spor majhne vrednosti - izvedensko mnenje - prosta presoja dokazov - podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev plačila in izplačilo - običajna cena - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Dokaz z izvedencem je le eden od dokazov s katerimi lahko stranke dokazujejo svoje trditve. Kot takšen je, enako kot drugi dokazi, podvržen dokazni oceni sodišča.
Sodišče namreč vedno odloča na podlagi vseh izvedenih dokazov, in ne zgolj tistih ki bi ustrezali eni od strank.
Običajno ceno je tožena stranka utemeljevala s posebnimi cenami, ki jih je dogovorila z določenimi serviserji (svojimi pogodbenimi partnerji). Kot je lepo obrazložilo že sodišče prve stopnje, tako določene cene nikakor ne morejo predstavljati običajnih cen. Prav nasprotno. Gre za posebne cene, ki so jih pogodbeni partnerji tožene stranke slednji pripravljeni ponuditi v zameno za to, da ta pri njih (masovno) naroča popravila vozil in jim nudi druge ugodnosti.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 403, 403/1.
ugovor proti odpustu obveznosti - lahkomiselnost upnika - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - aktivna legitimacija za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - banka - poroštvena pogodba - načelo vestnosti in poštenja
Vprašanje zavarovanja terjatve s hipoteko ni relevantno za vprašanje, ali ima upnica pravni interes za ugovor. Po določbi 403. člena ZFPPIPP lahko namreč vsak upnik (ali upravitelj) vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti. Nobene zakonske podlage torej ni, da bi se upniku z zavarovano terjatvijo odreklo pravica do ugovora proti odpustu obveznosti, kot to zmotno meni dolžnica. Ker ima vlagateljica ugovora v obravnavani zadevi položaj upnika, ima s tem tudi procesno legitimacijo za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.
Upnik bi ob vsaj minimalni skrbnosti moral oceniti, da glavni dolžnik ni sposoben poravnati obveznosti. Dolžničino premoženje je upnik ocenil kot „skromno“, pa je kljub očitno (dobremu) poznavanju premoženjskega stanja glavnega dolžnika in poroka, z dolžnico dolžnico sklenil (še) sporno poroštveno pogodbo. Čeprav drži očitek dolžnici, da bi se morala zavedati, da ima zelo nizke dohodke in že prevzete obveznosti, zaradi česar dodatno prevzemanje obveznosti ni primerno, pa isto velja za upnico (banko): ob tako nizkih dohodkih in premoženju, ki je že bilo predhodno obremenjeno, bi se upnica ob minimalni skrbnosti morala zavedati, da dolžnica dodatno prevzetih obveznosti ne bo mogla izpolnjevati.
spor majhne vrednosti - prekluzija - dokazno breme - trditvena podlaga - razpravno načelo - podjemna pogodba - plačilo storitev
Neobstoječih oziroma neupoštevnih trditev vsebina dokazov ne more nadomestiti. Že iz tega razloga je pritožbeno sklicevanje na toženčevo izpoved brezpredmetno; pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju z izvedenimi dokazi pa v sporu majhne vrednosti, kot je predmetni, tudi sicer neupošteven.
Materialno pravo morebitne sklenitve nove zavarovalne pogodbe ne pogojuje s poplačilom neplačanih zapadlih terjatev. Gre za prosto poslovno odločitev zavarovalnice, kot je vseskozi navajala tožeča stranka.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka s predmetno sodbo v celoti uspela, zato sploh nima pravnega interesa za napoved pritožbe. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče v tem delu odločilo, da se napoved pritožbe zavrže kot nedovoljena (smiselna uporaba določbe četrtega odstavka 343. člena ZPP).
Na zapuščinskem naroku sta se dediča (zapustničin sin in zapustničin zunajzakonski partner) po pravnem pouku prijavila k dedovanju in sprejela vsak svoj dedni delež. Glede na to, da se dedna izjava o sprejemu dediščine ne more preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD), drugačna dedna izjava zunajzakonskega partnerja ne more imeti učinka, kot ga zasleduje pritožba.
Sodišče je odgovorilo na neutemeljen očitek zagovornika, da ni presojalo ali so podati razlogi za hišni pripor. S tem, ko je ugotovilo, da je pri obdolžencu ponovitveno nevarnost moč odvrniti le s priporom, je razumljivo, da je bila napravljena tudi presoja, ki jo zahteva določba drugega odstavka 192. člena ZKP, torej, da mora sodišče pri izbiri ukrepa upoštevati, da ne uporabi strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim.
SPZ člen 28, 43, 43/2, 268, 269, 269/2.. ZTLR člen 28, 28/2.. UZITUL člen 16, 16/2.. ZLNDL člen 1, 1/2.. ZPPLPKEU člen 3.. ZZK-1 člen 40, 40/1-1, 94, 94/3-3.. ZFPPIPP člen 22, 22/1-2.
stečajni postopek - izločitvena pravica na nepremičnini - priposestovanje lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverni in zakoniti posestnik - tujci - tuja pravna oseba - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu pred začetkom stečajnega postopka
Dobroverni in zakoniti posestnik (kar ustreza tudi pojmu dobroverni lastniški posestnik) nepremične stvari pridobi lastninsko pravico na njej po poteku 10-ih let (drugi odstavek 28. člena ZTLR, v zvezi z 268. členom SPZ, oziroma 269. členom SPZ). V tej zvezi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da druga toženka na sporni nepremičnini ni mogla pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, saj na dan 25.6.1991, ko je stopil v veljavo Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ni izpolnjevala pogojev za priposestvovanje, ker od sklenitve soinvestitorske pogodbe z dne 5.3.1986 še ni preteklo 10 let. Od omenjenega trenutka dalje (25.6.1991) namreč tuje osebe (v konkretnem srbska pravna oseba) v Republiki Sloveniji niso mogle pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1.. ZN člen 4.. ZPP člen 3, 3/3.. OZ člen 375, 375/2, 1057, 1057/2.. ZPotK-1 člen 15, 15/5, 27, 27/1.. ZPOMZO-1 člen 2.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - potrošniška kreditna pogodba - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - ugovor ničnosti - kršitev prisilnih predpisov - ničnost izvršilnega naslova - obrestovanje obresti - kapitaliziranje obresti (pripis obresti h glavnici)
Sodišče druge stopnje je kot ugovorni razlog, na katerega pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevalo, da upnik nima izvršilnega naslova v obsegu obrestovanja obresti, saj je tak dogovor prepovedan s prisilnim predpisom.
Sodišče ne more oz. ni dolžno sámo prebirati pogodbe in iskati morebitnega določila, ki bi morebiti lahko bil podlaga za tožničino aktivno legitimacijo. Še celo če bi bila ta očitna, bi veljalo enako, vendar pa bi v tem primeru na konkretno določilo opozorila vsaj pritožba, pa tega ne stori. Ostane pri pavšalni navedbi, da ima podlago v pogodbi.
sporazum o priznanju krivde - pritožba zoper sodbo - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - zavrženje pritožbe
V konkretnem primeru izrečeno sodbo ni dovoljeno izpodbijati zaradi odločbe o kazenskih sankcijah (4. točka prvega odstavka 370. člena ZKP), saj je bila izpodbijana sodba izrečena v skladu s pogoji, ki jih je državni tožilec določil za priznanje krivde s sklenjenim sporazumom o priznanju krivde z dne 28. 12. 2016. Sodišče prve stopnje je, preden je sprejelo sporazum o priznanju krivde, presodilo zakonitost v sporazumu dogovorjene kazenske sankcije, ni pa imelo pooblastila za presojo njene primernosti, saj je bila dogovorjena v skladu s svobodno voljo obeh strank sporazuma (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 25331/2013). Po svoji vsebini pritožbene navedbe, v katerih obtoženec graja višino določene kazni zapora za kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu po četrtem in tretjem odstavku v zvezi s 1. in 3. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1 (točka 1 izreka) in sam način izvršitve enotne zaporne kazni, predstavljajo nedovoljen pritožbeni razlog iz 4. točke prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 373. člena ZKP.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 458, 358/1. OZ člen 82.
podizvajalska pogodba - avtonomno pravo - ugotavljanje vsebine pogodbenega prava - ugotovitev dejanskega stanja - neprerekana dejstva - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi
Ugotavljanje vsebine pogodbenega prava (v konkretnem primeru 11. člena podizvajalske pogodbe) predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - odločanje o izločitvi - predobravnavni narok - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi
Pritožnik ima sicer prav, da je namen določbe 285.e člena ZKP ta, da se o predlogu za izločitev dokazov tudi v primeru, ko sme predsednik senata zaradi zapletenosti zadeve ali pomanjkanja dokazov, izvesti potrebne dokaze, odloči na predobravnavnem naroku. S tem se namreč morebitni nezakoniti dokazi iz spisa izločijo že pred samo glavno obravnavo tako, da stranki vesta, da na izločenih dokazih sodba ne bo mogla temeljiti in pa seveda obratno, ko predlogu za izločitev dokazov ni ugodeno. Vendar pa tudi v takem primeru ne gre izključiti primera, da bi se kasneje med dokaznim postopkom na glavni obravnavi pokazale nove okoliščine, ki bi kazale na sklep, da so dokazi vendar bili nezakonito pridobljeni in bi jih sodišče iz spisa nato izločilo na podlagi določbe četrtega odstavka 340. člena ZKP, takšno odločitev pa bi stranki lahko izpodbijali v pritožbi zoper sodbo.
požig - lastnik požgane stvari - drugi nizkotni nagibi
Priviligirano obliko kaznivega dejanja po drugem odstavku 222. člena KZ-1, kot se obtožencu očita po modificirani obtožbi, lahko stori le lastnik stvari. V predmetnem kazenskem postopku je bilo obtožencu zanesljivo dokazano, kar niti ni pritožbeno sporno, da je bil lastnik poslovne stavbe, ki je bila predmet požiga. Glede na to, da je obtoženec, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, kaznivo dejanje storil, kljub zatrjevanemu dobremu premoženjskemu stanju, torej premoženjsko korist zasledoval, ne da bi ga v to morebiti sililo pomanjkanje oziroma slabo premoženjsko stanje, je toliko prej mogoče njegove nagibe označiti kot nizkotne, saj sta ga k storitvi kaznivega dejanja vodila objestnost in pohlep.
stvarne napake stvari - jamčevalni zahtevek - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke
Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti in da bi bilo škodo, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake, mogoče od prvega toženca zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov (torej z zahtevkom za odpravo napak oziroma povračilo stroškov za odpravo napak, znižanje plačila ali odstop od pogodbe) in ne z zahtevkom za povračilo škode, kot sta ga postavila tožnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00007005
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/3.. ZKP člen 277, 277/1-4.
poslovna goljufija - protipravna premoženjska korist - majhna premoženjska korist - pravna kvalifikacija - škoda - utemeljen sum - goljufiv namen - ugovor zoper obtožbo
Obtožba obdolžencu v drugi alineji očita, da si je pridobil protipravno korist v višini 793,62 EUR, kar ustreza pravni opredelitvi kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. Dejstvo, da je oškodovanec s strani portala Booking.com prejel 205,00 EUR odškodnine in da je zato njegova škoda nižja od zneska protipravne premoženjske koristi, pa na pravno opredelitev kaznivega dejanja, kot pritožba utemeljeno navaja, ne vpliva.
odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - nihajna poškodba vratu in hrbta
Sam odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti, kot ga je ocenil izvedenec, namreč ni samostojni temelj za priznanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pač pa je pomembno duševno trpljenje oškodovanca v zvezi s tem, na kar pa lahko vplivajo tudi druge okoliščine konkretnega primera.
DAVKI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002736
ZKP člen 131, 131/1. ZDavP-2 člen 125, 126.
odvzem premoženjske koristi - zastaranje izvršitve - pristojnost davčnega organa - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti
Kazenski zakonik določb o zastaranju izvršitve odvzema premoženjske koristi nima, je pa to smiselno urejeno v določbah 125. in 126. člena Zakona o davčnem postopku. Zato je za obravnavanje ugovora zastaranja v zvezi z izvršitvijo odvzema premoženjske koristi pristojen le davčni organ, ki je tudi pristojen za izvršitev sodbe glede odvzema premoženjske koristi (prvi odstavek 131. člena ZKP).
zamudna sodba - nepopoln odgovor na tožbo - fikcija vročitve
Toženec je pravočasno odgovoril na tožbo, vendar je odgovor posredoval sodišču samo v enem namesto v dveh izvodih. Ker se na sklep z dne 15. 9. 2015, s katerim ga je sodišče prve stopnje pozvalo k predložitvi dodatnega izvoda odgovora na tožbo, ni odzval, čeprav je bil opozorjen na pravne posledice, je sodišče skladno s pooblastilom iz petega odstavka 108. člena ZPP odgovor utemeljeno zavrglo.