ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 143, 143/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - elementi kaznivega dejanja - odpravnina
Tožniku je podala odpoved pogodbe o zaposlitvi upravičena oseba. Direktorica je bila pooblaščena za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi poslovnika tožene stranke in svoje pogodbe o zaposlitvi.
preložitev naroka - pogoji za preložitev naroka - opravičljiv razlog za preložitev naroka - opravičilo odsotnosti z naroka - zdravniško opravičilo - obrazec zdravniškega potrdila - nenadna in nepredvidljiva bolezen - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - onemogočanje obravnavanja pred sodiščem
Po določbi 115. člena ZPP lahko sodišče narok zaradi zdravstvenih razlogov preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki onemogoča prihod na sodišče. Stranka je v predmetni zadevi poslala opravičilo na napačnem obrazcu, iz poslanega obrazca pa ni razviden odločilen podatek, to je, da je šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezen. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da tožena stranka svojega izostanka z naroka ni ustrezno opravičila in je odločilo na podlagi izvedenega naroka, ki se ga tožena stranka ni udeležila.
ZPPDFT člen 38, 38/5, 38/6, 41, 42, 42/2.. ZDR-1 člen 10, 37, 109, 109/1, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da Uradu za preprečevanje pranja denarja ni pravočasno pisno poročala o nameravani transakciji, saj je pisno sporočilo o nameravani transakciji posredovala šele 30. 1. 2015 in ne prvi delovni dan po zaznavi razlogov za sum pranja denarja in financiranja terorizma, tj. 22. 1. 2015, oziroma naslednji dan po ustnem obvestilu, tj. 23. 1. 2015. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da opisano tožničino ravnanje, ki ga ne zanika, predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00000816
ZOZP člen 18, 18/1. OZ člen 165, 165/1, 352.
obvezna zavarovanja v prometu - obvezno avtomobilsko zavarovanje - invalidsko zavarovanje - pravica do invalidnine - mesečna renta - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - primanjkljaj kot škoda - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja (vložitev tožbe) - sprememba tožbe - zapadlost odškodninske obveznosti - poravnava
Prvi odstavek 18. člen ZOZP trenutek nastanka pravice do uveljavljanja odškodninskega zahtevka določa tako, da lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zahteva poplačilo šele potem, ko so ostali oškodovanci že poplačani. Ostali oškodovanci imajo torej prednost pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dokler ostali oškodovanci niso poplačani niti še ni jasno, kolikšen bo ostanek od zavarovalne vsote in tudi ne, če ga bo sploh kaj. Zato zahtevek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne more biti po višini opredeljen, še preden so ostali oškodovanci poplačani. Do takrat tudi ne more niti nastati, niti zapasti, saj obseg škode še ni znan.
Ker gre za izračun škode, ki bi sicer v prihodnosti šele nastajala, si je pri konkretnem izračunu potrebno pomagati s predvideno preostalo delovno dobo. Položaja, ko toženi stranki izguba še ni nastala, vendar pa je gotovo, da bo nastala, in jo je mogoče celo že številčno opredeliti, ZOZP ni uredil. Nastala je zakonska praznina, ki jo je treba zapolniti. Zapolni se lahko tako, da se, enako kot zahtevek tožeče stranke, kapitalizira tudi odškodnino, ki jo bo morala plačevati tožena stranka v obliki rente.
V tožnikovem primeru delovna leta od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka I. kategorije invalidnosti, to je 1. 4. 2015, znašajo 45 let. Minimalna pokojninska doba pokriva 1/3 omenjenega obdobja. Tožnik bi tako za priznanje invalidske pokojnine moral dopolniti 15 let pokojninske dobe. Tožnikova skupna slovenska zavarovalna doba je znašala 4 leta 6 mesecev in 6 dni. Skupaj z nemško zavarovalno dobo je tožnik dopolnil 9 let 3 mesece in 6 dni zavarovalne oziroma pokojninske dobe, kar ne zadostuje za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 515, 521, 521/1. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8.
družba z omejeno odgovornostjo - imenovanje direktorja - imenovanje poslovodje v d.o.o. - udeleženec v nepravdnem postopku - družbenik družbe - nujen postopek - možnost sodelovanja v postopku
D. o. o. je zamišljena kot družba, v kateri družbeniki bistveno bolj neposredno vplivajo na delovanje družbe kot na primer delničarji na delniško družbo. Družbenikom d. o. o. je zato treba dati možnost, da sodelujejo v postopku imenovanja poslovodje, če poslovodjo sicer lahko imenuje nadzorni svet, ta pa ne deluje. Predlog za imenovanje direktorja pa je treba vročiti tudi sami d. o. o., ker se nanjo neposredno nanaša. Če bo predlog uspešen, bo namreč sodišče imenovalo direktorja, ta pa je organ družbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004244
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 168, 168/2, 179, 965.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izvedensko mnenje - soprispevek - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost
Tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči spornega dne, ko je kot zaposleni pri prvotoženi stranki opravljal delo gozdarja sekača. V postopku je zatrjeval, da se je pri prepenjanju lesa za panj ujeti bor sprostil in tožnika, ki je stal na nasprotni strani, da bi zamenjal smer zbiranja hlodov s prevezom, udaril v nogo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je glede na naravo dela, ki ga je tožnik opravljal za toženo stranko, skladno s 150. členom OZ podana objektivna odškodninska odgovornost prvotožene stranke, in da je k nastanku škodnega dogodka zaradi kršitev pravil varnega dela prispeval tudi tožnik. Njegov soprispevek je pravilno ocenilo na 20 %, ker je s svojo pozicijo pri prepenjanju lesa kršil pravila varnega dela. Ugotovitve izvedenca, da so nesreče v gozdu pogoste, da že majhna nepozornost lahko povzroči nesrečo in da tudi izkušeni delavci kaj spregledajo, kažejo na to, da je delo, ki ga je opravljal tožnik za toženo stranko, res nevarno, zato je ugotovljeni soprispevek v višini 20 % primeren.
Besedna zveza "fashion week" oziroma okrajšava v obliki kombinacije črk "FW" označuje teden mode. "Fashion week" je dogodek, ki se nanaša na modo in se odvija po celem svetu. Takšen splošen pojem pa ne ustvarja nobenega razlikovalnega učinka glede izvora blaga ali storitve. Zato tožeča stranka z vključitvijo spornih besed oziroma kombinacij črk v figurativno znamko ni pridobila izključne pravice do uporabe le-teh na trgu festivalov, povezanih z modo.
ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti - pravni standard - obstoj življenjske skupnosti - posebno in skupno premoženje - delež na skupnem premoženju
Nesoglasja in prepiri med partnerjema, pa tudi dogovor o prenehanju skupnosti, ne izključujejo avtomatično obstoja zunajzakonske skupnosti.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - izpolnjevanje pogojev - strokovna izobrazba - plača - sodna razveza - denarno povračilo - zakonske zamudne obresti - prevoz na delo in z dela
V tožničinem primeru tudi neizpolnjevanje pogoja strokovne izobrazbe ne more biti ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja, saj so dokazani vsi elementi delovnega razmerja in je tožena stranka po tem, ko je s tožnico že sodelovala, vedela, kakšno izobrazbo ima, pa je kljub temu sklenila z njo še nadaljnje pogodbe civilnega prava za opravljanje del novinarja reporterja.
kaznivo dejanje velike tatvine - način storitve kaznivega dejanja - storilec kaznivega dejanja
Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, na podlagi česa sodišče zaključuje, da je lahko le obdolženi storilec vloma, ki ga je storil sam, bodisi s sodelovanjem neznanih storilcev, tako, da je z vlomom prišel v zaprto stavbo, po tem, ko je preščipnil žičnato ograjo in s ključi odprl vrata ter izklopil alarmni sistem ...
OZ člen 190, 193, 194, 195, 371. ZPP člen 214, 214/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 132, 210, 210/1, 214, 394.
razdrta pogodba - pravila vračanja - obogatitveno načelo - vrnitveno načelo - vrnitev koristi - nadomestitev vrednosti dosežene koristi - vrednost stvari - trenutek sklenitve pogodbe - valorizacija
V našem pravu velja obogatitveno načelo, kar pomeni, da okoriščenec, če je bil v dobri veri, vrne le tisto, kar od stvari še ima oziroma nadomestke od stvari, če je z njo razpolagal. To velja za vse dobroverne okoriščence, ne le za prejemnike odškodnine za telesne poškodbe po 195. členu OZ.
predlog za oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje
Ker s plačilom sodne takse v enkratnem znesku ne bodo tako občutno zmanjšana sredstva toženke, da bi bilo ogroženo njeno oziroma njuno preživljanje, je odločitev o zavrnitvi predloga za obročno plačilo takse pravilna.
Ustavno sodišče RS je v odločbi št. Up-63/03-19 z dne 27. 1. 2005 zavzelo stališče, da je dolžnost delodajalca izplačati delavcu odpravnino, kot jo določa zakon, in da izplačilo ne more biti odvisno od volje pogodbenih strank. To stališče, ki se je uveljavilo v sodni praksi, je ključno za odločitev v predmetnem sporu. Ker je dogovor o nižji odpravnini v nasprotju s prisilno določbo o višini odpravnine, ne predstavlja ovire za priznanje višje odpravnine.
Glede na to, da je bila v dogovoru z dne 20. 9. 2010 za 32 let tožnikovega dela pri toženi stranki določena odpravnina 6.500,00 EUR, je sodišče prve stopnje tožniku pravilno priznalo razliko odpravnine v višini 4.650,00 EUR, upoštevaje izračun odpravnine, sestavljen s strani same tožene stranke v 4. točki redne odpovedi z dne 26. 7. 2017 v višini 11.150,00 EUR, in zakonske določbe, po katerih tožniku za vsako leto delo pripada odpravnina v višini 1/3 osnove.
zavrženje revizije - obstoj delovnega razmerja - individualni delovni spor
Tožnica je v sporu uveljavljala tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena med pravdnima strankama za vodstveno mesto predstojnik oddelka klinike, nezakonito prenehala veljati. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede tega tožbenega zahtevka revizija dovoljena na podlagi ZDSS-1, ki v 31. členu določa, da je revizija vedno dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
Pritožbeno sodišče se strinja tudi z zaključki sodišča prve stopnje, da se je sodna praksa izrekla, da je za primer ekipnih športov, pri katerih je veliko neposrednih stikov med igralci, prestrogo stališče, da je vsako ravnanje igralca, ki z gotovostjo ve, da bo s svojo potezo zadel nasprotnega igralca, protipravno. V cono kriminalnosti stopi poškodba, prizadejana v okviru športa takrat, ko so bila hudo kršena strokovno tehnična, disciplinska in etična pravila športa in če je storilec športno dejavnost samo izkoristil za izvršitev kaznivega dejanja. Pritrditi je zato potrebno zaključkom prvostopnega sodišča, da obstaja dvom, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00001820
ZDR-1 člen 42, 182.. ZDR-1 člen 44, 177, 177/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - prevoz na delo in z dela
Tožeča stranka v tem postopku zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala zaradi ravnanja toženke, opisanega v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Toženki je očitala, da najmanj v obdobju zadnjih šestih mesecev ni prihajala na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožeče stranke ni obvestila, čeprav bi to morala in mogla storiti. Pri tem je svojo prisotnost z zlorabo svoje kartice za registracijo delovnega časa preko delavke B.B. lažno prikazovala, s čimer je tožečo stranko spravila v zmoto in jo zapeljala, da ji je ta v škodo svojega premoženja obračunavala in izplačevala plačo z vsemi dodatki in povračilo stroškov za prihod na delo ter prehrano med delom, čeprav do tega ni bila upravičena. Toženka je svoje delo po pogodbi o zaposlitvi opravila, zato je v skladu z 42. členom ZDR in 44. členom ZDR-1 upravičena do plačila za opravljeno delo. Ker ni bilo ugotovljeno, da se je na različne lokacije (fakultete oziroma dom predpostavljene) vozila zaradi zasebnih interesov, ampak zaradi izpolnjevanja nalog po pogodbi o zaposlitvi, je izpodbit tudi v tej smeri podan pritožbeni očitek, da ni upravičena do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela. Vtoževanih izplačil in povrnitev stroškov tako ni prejela neutemeljeno. Ker škoda kot ena izmed predpostavk, ki mora biti kumulativno podana za obstoj civilnega delikta, tožeči stranki ni nastala, v tem sporu ni podana odškodninska odgovornost toženke.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupni del stavbe v etažni lastnini - parcela kot skupni del večstanovanjskih stavb, enostanovanjskih stavb in garaž - lastninskopravna razmerja na skupnih delih - materialna pravnomočnost sklepa izdanega v nepravdnem postopku
Glede pripadajočega zemljišča k stavbi je prvostopenjsko sodišče zgolj ugotovilo, da je parcela št. *2, k.o. X, kot pripadajoče zemljiške k stavbi že določena in v zemljiški knjigi vpisana kot splošni skupni del stavbe z ID X-17. Ta ugotovitev je skladna z zemljiškoknjižnimi podatki in zato pravilna. Odločitev o določitvi solastniških idealnih deležev na splošnih skupnih delih stavbe je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi neprerekanih navedb predlagateljev ter podatkov elaborata za katastrski vpis stavbe (3. točka 9. člena ZVEtL). Glede te, za pritožnico sporne odločitve, pa pritožbeno sodišče meni, da na njen pravni položaj glede zatrjevane lastnine na garaži v ničemer ne vpliva. Odločitev o obsegu pripadajočega zemljišča, sprejeta v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, upoštevaje drugi odstavek 7. člena in prvi odstavek 25. člena ZVEtL, ne postane materialno pravnomočna. Udeleženci in druge osebe lahko svoje zahtevke glede skupnih in posameznih delov uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih.
V skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Utemeljeno tožnica navaja, da bi ji moralo sodišče prve stopnje glede na uspeh v tem sporu poleg priznanih stroškov priznati še stroške izvedenine in stroške pričnine. Ni pa upravičena do priglašenih potnih stroškov pooblaščenca, ker ima odvetnik sedež izven območja sodišča, pred katerim je tekel postopek, in izven kraja bivanja tožnice.