predlog za oprostitev plačila sodne takse - uporaba novelirane določbe zakona
Ker je bil predlog za oprostitev plačila taks vložen po začetku uporabe tega zakona, saj je bil vložen 18. 1. 2017, je potrebno za postopek odločanja uporabljati novelirane določbe zakona.
Ob hišni preiskavi pri obdolžencih niso ugotavljali oziroma niso ugotovili, čigave so sadike konoplje, ugotovili so namreč le, da so bile posajene na parceli, ki je v lasti obdolžencev. Kdo konkretno je konopljo gojil, niso preverjali.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00001726
KZ-1 člen 86, 86/1, 300, 300/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. ZIKS-1 člen 202, 202/3, 202/3-1, 214, 214/1, 214/2, 235, 235/1, 235/4, 240.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - pravosodni policist - oseba, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij - pooblaščena uradna oseba
Temeljna naloga pravosodnih policistov je naloga varovanja in nadzora obsojencev, ki prestajajo kazen zapora v Zavodih za izvrševanje kazni zapora.
Zatrjevanje kraja storitve kaznivega dejanja (ZPKZ), statusa oškodovanca (pravosodni policist) in groženj obsojenca med prestajanjem kazni zapora v opisu kaznivega dejanja v obtožnem aktu predstavlja zadostno konkretizacijo zakonskega znaka "resne grožnje z napadom osebe, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00002439
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 25. ZPP člen 47.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - stranska intervencija - nasprotna tožba - jamčevanje za stvarne napake - garancija - zahtevek iz naslova garancije - klavzula o pristojnosti
Pritožnik (sicer proizvajalec) nastopa le kot stranski intervenient, ki pa ni stranka postopka in ne zahteva pravnega varstva zase, ampak za stranko, ki se ji je pridružil in je tako le njen pomočnik. Tako lahko deluje le v okvirih, ki jih postavita pravdni stranki s svojimi zahtevki in ugovori.
Določbe o pristojnosti nizozemskega sodišča iz klavzule 7 poglavja 5 Evropskega garancijskega priročnika ni moč šteti kot dogovora o pristojnosti po 25. členu Uredbe EU št. 1215/2012, ki bi bil upošteven z vidika predmetnega postopka, saj izdajatelj Evropskega garancijskega priročnika ni stranka tega postopka, prav tako v postopku po nasprotni tožbi ne gre za spor na podlagi Evropskega garancijskega priročnika.
Iz garancije tožene stranke (prodajalca), ki jo je ta izročila tožeči stranki (kupcu) skupaj z žigosanima in podpisanima računoma za obe sporni tovorni vozili, izhaja, da jo kupcem zagotavlja prav tožena stranka, zato njena garancija v razmerju do tožeče stranke (kupca) predstavlja samostojno pravno zavezo, pritožbene navedbe o tem, da garancija, ki jo je izdala tožena stranka kot prodajalec, ne zavezujejo proizvajalca (pritožnika), pa z vidika predmetne zadeve niso relevantne, saj tožeča stranka v postopku z nasprotno tožbo ne uveljavlja zahtevkov proti proizvajalcu.
delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - prekinitev nepravdnega postopka - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - postopek po ZVEtL
V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Kot je to v odločbi II Ips 390/2009 z dne 14. 3. 2013 poudarilo Vrhovno sodišče RS, naj bi bili prav primeri tako imenovane navidezne solastnine (kot oblike dejanske etažne lastnine) namenjeni urejanju po določbah ZVEtL. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine pa ni združljiv s položajem, ko bi posamezni udeleženec kupil in postal lastnik določenih delov stavbe (njenih prostorov). Ker je v solastnini lahko "le" (cela) stvar (nepremičnina), ki je predmet predlagane delitve, to hkrati pomeni, da zaradi ugotavljanja okoliščin, ki jih v izreku izpodbijanega sklepa izpostavlja sodišče prve stopnje, nepravdnega postopka ni moč prekinjati in udeležencev napotovati na pravdo.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načrt prve razdelitve
ZFPPIPP izrecno nalaga upravitelju, da mora sodišču predložiti načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase v osmih dneh po prejemu kupnine za premoženje, ki spada v to posebno razdelitveno maso (osmi odstavek 371. člena ZFPPIPP), kar utemeljuje sklep, da se je s plačilom kupnine formirala posebna stečajna masa.
premoženjska razmerja med zakoncema - razveza zakonske zveze - prenehanje življenjske skupnosti - preživnina - pravica do preživnine - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - zavrženje tožbe
Obravnavana tožba je bila vložena po poteku prekluzivnega roka. Sodišče prve stopnje je na podlagi 274. člena ZPP lahko zavrglo tožbo, ker prvi odstavek 81.a člena ZZZDR posebej govori o tožbi in roku za tožbo.
ZST-1 člen 34. ZPP člen 105, 105/3, 105a, 105a/1, 105a/2.
neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe
Izostanek plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, in v katerem jo pouči o posledicah neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, za posledico fikcijo umika pritožbe.
ZOZP člen 18. ZPIZ-1 člen 271, 274, 274/2. ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190a, 191, 192, 193, 193/2. ZPIZ-2B člen 15.
prometna nesreča - nadomestilo za invalidnost - regres - sprememba zakonodaje - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Določbi 271. člena ZPIZ-1 in 190. člena ZPIZ-2 sta takorekoč (z izjemo nižanja iz velike malomarnosti na "navadno" malomarnost) enaki. Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2, na katerega tožnica v pritožbi opozarja, glede na prej veljavni drugi odstavek 274. člena ZPIZ-1 resda dodatno določa, da sme zavod nastale stroške, celotne zneske pokojnin in vseh drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, zahtevati ne glede na omejitve, ki so določene v drugih zakonih (z novelo ZPIZ-2B je bilo dodano še, da to velja tudi za škodo iz naslova izpadlih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Vendar pa je izrecno navedeno tudi, da prej navedeno velja v primerih iz tretjega odstavka 119. člena ZPIZ-2 (odškodnina zaradi neobveščanja o spremembah okoliščin, ki se nanašajo na uživalce socialnih pravic), 190. člena ZPIZ-2 (odgovornost posameznika za škodo zavodu), 191. člena ZPIZ-2 (odgovornost delodajalca za škodo zavodu) in 192. člena ZPIZ-2 (izkjučitev kritja zavarovalnega primera).
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 torej (glede na prej veljavni drugi odstavek 274. člena ZPIZ-2) resda določa, da sme zavod terjati odškodnino brez omejitev, ki so določene v drugih zakonih (npr. v 18. členu ZOZP je določeno, da se morajo pred tem poplačati ostali oškodovanci v prometni nesreči), vendar ta določba po prepričanju višjega sodišča še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za invalidnost. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2, ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv, saj velja šele od 1. 1. 2016 dalje. Glede na navedeno tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da omejitev iz prvega odstavka 18. člena ZOZP vse od uveljavitve ZPIZ-2 ne velja več.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000878
ZPP člen 7, 100, 154, 154/2, 212. OZ člen 190. ZZZDR člen 213, 213/2.
gradnja prizidka - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - nastanek nove stvari - neupravičena pridobitev - povrnitev stroškov za pomoč in strežbo - urna postavka - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - smrt stranke med postopkom - pobotni ugovor - odmera pravdnih stroškov - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino
Nudena pomoč in nega je presegala običajno pomoč, ki naj bi jo nudili družinski člani med seboj in je ni moč same po sebi pričakovati od bližnjih. Druga toženka je tako poleg celotnega gospodinjstva in dela na vrtu za pokojno organizirala prevoze k zdravniku ter ji nudila vsakodnevno pomoč pri osebni negi. V zadnji dveh letih življenja je bila pokojna tudi v celoti odvisna od tuje pomoči, saj je potrebovala pomoč pri odvajanju (uvedba plenic od leta 1996 dalje), potrebovala pa je tudi varovanje zaradi slabega psihičnega stanja. Za to pomoč ji pripada 6 EUR na uro.
Namen izvršilnega postopka je v prisilni izvršitvi terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, ki se v primeru denarnih terjatev opravi s sredstvi izvršbe, taksativno navedenimi v 30. členu ZIZ. Ker je bilo edino predlagano in dovoljeno izvršilno sredstvo uspešno, kot izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje in kar pritožbeno ni izpodbijano, je pritrditi sodišču prve stopnje, da je bil s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve, torej dne 28. 10. 2016, izvršba s tem izvršilnim sredstvom končana. Ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo sredstvo s prenosom denarne terjatve edino izvršilno sredstvo, ki je bilo v teku in ker je prisilna izvršitev denarne terjatve možna samo s predvidenimi izvršilnimi sredstvi, katerih dovolitev mora upnik predlagati (prvi odstavek 2. člena ZIZ, tretji odstavek 34. člena ZIZ), je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je bil s pravnomočnostjo sklepa o prenosu terjatve ustavljen tudi izvršilni postopek.
ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - realna subrogacija - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca - skupni prihranki zakoncev
Tožencu, da bi sodišče pri presoji upoštevalo ves njegov dohodek, ni bilo treba dokazati, da ga je porabil za skupno premoženje oziroma potrebe družine.
V primeru, da je toženec zneske najemnin, ki so sicer predstavljali dodaten vir dohodka (obeh) zakoncev, morda res (pa čeprav brez tožničinega soglasja) v času trajanja njune zveze uporabil za lastne potrebe, to ne vodi ne k ugotovitvenemu ne k dajatvenemu zahtevku, kot ga je postavila tožnica, ampak pomeni le podlago za trditev, da je zato prispevek zakonca, ki je brez soglasja drugega z dohodki ali skupnimi prihranki razpolagal, manjši.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Predmet spora je redna odpoved iz poslovnega razloga z dne 2. 3. 2016, s katero je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto skladiščnik. Ključna okoliščina za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odpovedi je, da mu je tožena stranka že 22. 9. 2016 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz istega poslovnega razloga, za isto delovno mesto, identične vsebine, le datum odpovedi je spremenjen. Enkrat že odpovedane pogodbe o zaposlitvi ni mogoče znova zakonito odpovedati. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 2. 3. 2016 nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000796
OZ člen 87, 96, 168, 168/2, 190, 346, 349, 352. ZFPPIPP člen 249. ZGD-1 člen 263.
neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - prejemnik koristi - korist - korist okoriščenega - odškodnina - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - nepravilna uporaba materialnega zakona - pravna podlaga - pravno odločilna dejstva - zastaranje - stečajni postopek - pravne posledice začetka stečajnega postopka - zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika - stečajni dolžnik - stečajni upravitelj
Kadar sodišče ugotovi, da neupravičeno obogatena oseba ob izdaji sodbe (to pa je enako ob zaključku glavne obravnave) koristi nima več, mu vračila te koristi ne more naložiti na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi, ni pa ovir za ugoditev zahtevku po drugi, zlasti odškodninski podlagi.
ZFPPIPP določa, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. Namen te določbe je, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka in stečajnemu upravitelju omogoča, da se seznani s terjatvami in poskrbi za njihovo uveljavitev. Odškodninska terjatev tožeče stranke do toženca je nastala z dnem nastanka škode, zato gre za terjatev stečajnega dolžnika do toženca in je treba določbo o zadržanju zastaranja po ZFPPIPP uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - milejši ukrep - ambulantno zdravljenje - stroški postopka prisilne hospitalizacije - kritje stroškov iz sredstev sodišča
Sodišče prve stopnje je imelo v mnenju izvedenca podlago za ugotovitev, da drugačna oblika zdravljenja v tem trenutku ni mogoča, saj je udeleženka do svojega bolezenskega stanja neuvidevna in bi zdravljenje prekinila. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pritožnica zato pri drugih oblikah zdravljenja ne bi bila sposobna sodelovati, čeprav v pritožbi izkazuje pripravljenost na ambulantno zdravljenje.
ustavitev izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravni interes dolžnika - izvršba na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet
Do poplačila ni prišlo prostovoljno, temveč v okviru izvršilnega postopka. V taki situaciji ima dolžnik pravni interes, da se o njegovem ugovoru odloči in ugotovi, ali je bil predlog za izvršbo sploh utemeljen.
ZFPPIPP člen 67, 67/1, 301, 301/2, 301/8. ZPP člen 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-12.
stroški pravdnega postopka - res iudicata - priznanje terjatve v stečajnem postopku - prijava terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve - procesna dispozicija
Tožeči stranki je bila terjatev, ki izvira iz konkretnega gospodarskega spora, in sicer glavnica, stroški postopka in obresti, v celoti priznana v okviru stečajnega postopka nad toženo stranko. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da so bili v stečajnem postopku v obsegu priznanja terjatev, priznani tudi stroški postopka. Glede na pravočasno prijavo upnikove terjatve v stečajnem postopku, bi sodišče prve stopnje moralo ta del zahtevka zavreči, saj je prenehala pravna korist tožeče stranke za priglasitev stroškov postopka.
Stroške pritožbenega postopka bi morala ob uporabi drugega odstavka 158. člena ZPP nositi toženka. Ker pa je umik posledica sporazuma, po katerem vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka, je sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004236
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 179.. ZVZD-1 člen 5, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda
Tožnik se je poškodoval v delovni nezgodi, ko je opravljal delo strojnika, voznika mehanizacije na gradbišču stanovanjske soseske. Z bagrom je poglabljal jamo, ki je bila že globoka 1,5 metra na 2 metra, ko se je skupaj z bagrom prevrnil v jamo, globine 1,5 metra. Delo z bagrom na gradbišču ob izkopu jame, na delno razmočenem terenu v jami in terenu, ki je bil le deloma utrjen, predstavlja delo s povečano nevarnostjo. Zato delodajalec tožniku odgovarja za škodo na podlagi določbe 150. člena OZ.