predlog za oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje
Ker s plačilom sodne takse v enkratnem znesku ne bodo tako občutno zmanjšana sredstva toženke, da bi bilo ogroženo njeno oziroma njuno preživljanje, je odločitev o zavrnitvi predloga za obročno plačilo takse pravilna.
Stroške pritožbenega postopka bi morala ob uporabi drugega odstavka 158. člena ZPP nositi toženka. Ker pa je umik posledica sporazuma, po katerem vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka, je sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004236
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 179.. ZVZD-1 člen 5, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda
Tožnik se je poškodoval v delovni nezgodi, ko je opravljal delo strojnika, voznika mehanizacije na gradbišču stanovanjske soseske. Z bagrom je poglabljal jamo, ki je bila že globoka 1,5 metra na 2 metra, ko se je skupaj z bagrom prevrnil v jamo, globine 1,5 metra. Delo z bagrom na gradbišču ob izkopu jame, na delno razmočenem terenu v jami in terenu, ki je bil le deloma utrjen, predstavlja delo s povečano nevarnostjo. Zato delodajalec tožniku odgovarja za škodo na podlagi določbe 150. člena OZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004434
KZ-1 člen 56, 56/3, 191, 191/1, 191/3. ZKP člen 10, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-3, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - ponovno sojenje o isti zadevi - bistveno isto kaznivno ravnanje - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa pritožbenih razlogov - vštevanje kazni za prekršek - načelo ne bis in idem
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-24/10 z dne 19. 4. 2012 svojo razlago, da tretji odstavek 49. člena Kazenskega zakona (ki določa isto kot tretji odstavek 56. člena KZ-1), v delu, ki se je nanašal na vštevanje sankcij za prekršek v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, ni bil v neskladju z Ustavo, pojasnilo s tem, da je navedeno zakonsko določbo mogoče ustavno skladno razlagati le tako, da se obdolžencu sankcija, ki jo je prestal oziroma plačal za prekršek, všteje v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, katerega znaki imajo tudi znake prekrška, vendar pod pogojem, da ne gre za ponovno sojenje o bistveno istem kaznivem ravnanju. V obeh navedenih primerih pa gre za (bistveno) isto kaznivo ravnanje.
igre na srečo - bruto plača - plačilo razlike plače - napitnina
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da iz ZIS ne izhaja, da se celoten znesek napitnin izplača zaposlenim, pač pa le, da se v celoti nameni za plače. To pomeni, da se iz prihodka delodajalca, ki ga mora v celoti nameniti za plače zaposlenih, krije vse, kar mora delodajalec plačati kot strošek plače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002015
- člen 22. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 131, 159.
krivdna odgovornost - predpostavke krivdne odgovornosti - nedopustno ravnanje - vzročna zveza - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - odgovornost imetnika stavbe - odškodninska odgovornost - lastnik objekta - vzrok za požar - električna napeljava - trditvena podlaga - protispisnost - pravica do izjave
V primeru, da lastnik stanovanjske stavbe utrpi škodo zaradi požara, katerega vzrok izhaja iz priključne električne omarice, nameščene v stanovanjski stavbi, odškodninske odgovornosti elektro podjetja ni mogoče presojati na podlagi 159. člena OZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zadošča ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dejansko spremenila svojo organizacijo dela tako, da je ukinila delovno mesto komercialist, za katerega je tožnik imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in da je preostale naloge tega delovnega mesta razporedila med ostale delavce in na e-poslovanje.
verzijski zahtevek - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - povrnitev izdatkov za preživljanje - preživljanje otroka - potrebe otroka - otrokova korist - potrebni izdatki - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti zavezanca - upoštevanje otroškega dodatka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zalaganje obveznosti, ki izvirajo iz zakonite preživninske obveznosti, nima značaja čiste denarne obveznosti. Vrednost teh izdatkov se presoja po času, ko je terjatev opredeljena kot čista denarna terjatev, torej v času odločanja pred sodiščem prve stopnje. Obseg potrebnih izdatkov je treba ugotoviti v času zalaganja in je odvisen od okoliščin, ki so sicer odločilne za določitev preživnine.
premoženjska razmerja med zakoncema - razveza zakonske zveze - prenehanje življenjske skupnosti - preživnina - pravica do preživnine - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - zavrženje tožbe
Obravnavana tožba je bila vložena po poteku prekluzivnega roka. Sodišče prve stopnje je na podlagi 274. člena ZPP lahko zavrglo tožbo, ker prvi odstavek 81.a člena ZZZDR posebej govori o tožbi in roku za tožbo.
ZDD-1 člen 25, 25/1, 26, 26/2, 27, 27/1, 30, 30/1, 30/2, 31, 31/1. ZKP člen 149a.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - izločitev dokazov - detektivska dejavnost - detektiv - tajno opazovanje - zaseg predmetov v kazenskem postopku
Ker je detektiv podatke v zvezi z obdolženčevim uveljavljanjem pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela zbiral na podlagi pisnega pooblastila takratnega obdolženčevega delodajalca in v skladu z izrecnimi zakonskimi pooblastili, takšnega izvajanja detektivske dejavnosti ni mogoče enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001739
ZKP člen 161a. - člen 1. OZ člen 1050, 1051, 1054, 1058.
odškodnina zaradi kaznivega dejanja - škoda, storjena s kaznivim dejanjem - postopek poravnavanja - narava sporazuma - vsebina pogodbe - vsebina dogovora - izvensodna poravnava - nova škoda
Namen postopka poravnavanja ni samo, da se sodišča razbremenijo vodenja kazenskih postopkov (za manj nevarna kazniva dejanja), temveč tudi, da se čim prej reši konflikt med osumljencem in oškodovancem na zadovoljiv način za oba, brez uporabe kazenskih sankcij, z učinki tudi na civilnopravnih področjih. Stvar osumljenca in oškodovanca je, za kakšno vsebino sporazuma se, s pomočjo poravnalca, dogovorita.
Tožnik je sprejel toženčevo ponudbo za poravnavo in s tem sta pravdni stranki nedvomno odpravili negotovost glede odškodninskega razmerja, ki je izhajalo iz kaznivega dejanja (1050., 1051. člen OZ), kar v posledici pomeni, da je toženec postal prost tovrstne obveznosti do tožnika. S sklenitvijo sporazuma tako pravdni stranki nista zasledovali le ustavitve kazenskega postopka, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje, temveč sta upoštevaje povedano in smisel določb postopka poravnavanja v kazenskih zadevah, nedvomno sklenili poravnavo o premoženjskih posledicah kaznivega dejanja, torej poravnavo sklenjeno za potrebe kazenskega postopka, vendar tudi v smislu civilnopravnih učinkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00001740
ZASP člen 5, 5/2, 5/2-2, 68, 69, 70, 70/2. ZD člen 166. ZPP člen 80.
avtorska pravica - materialna in moralna avtorska pravica - avtorske pravice zapustnika - prenos avtorske pravice - procesna sposobnost stranke - dvom v procesno sposobnost stranke
Zapuščinsko sodišče lahko odloča s sklepom o dedovanju o tistem premoženju, glede katerega ni spora o tem, da spada v zapuščino. Sklep o dedovanju je namreč zgolj ugotovitvena odločba in njegova vsebina mora izhajati iz ugotovitev zapuščinske obravnave in iz ugotovitev morebitnega pravdnega ali upravnega postopka oziroma iz odločitev, sprejetih v teh postopkih. Ker je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz pritožbenih navedb očitno, da je med dedičem in B., torej tretjim (nekom, ki ni udeleženec zapuščinskega postopka), spor o tem, ali v zapuščino spadajo tudi nekateri predmeti, ki so v muzeju, je stališče sodišča prve stopnje, ki o tem premoženju (v fizični obliki) z izpodbijanim sklepom ni odločalo, pravilno.
Če je zapustnica podarila ali posodila (le) fizične primerke avtorskih del (če gre za avtorska dela, s čimer se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo), z avtorsko pravico pa ni razpolagala (s čimer se sodišče prve stopnje tudi ni ukvarjalo), je avtorska pravica kot celota podedljiva (68. člen ZASP).
ZFPPIPP člen 67, 67/1, 301, 301/2, 301/8. ZPP člen 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-12.
stroški pravdnega postopka - res iudicata - priznanje terjatve v stečajnem postopku - prijava terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve - procesna dispozicija
Tožeči stranki je bila terjatev, ki izvira iz konkretnega gospodarskega spora, in sicer glavnica, stroški postopka in obresti, v celoti priznana v okviru stečajnega postopka nad toženo stranko. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da so bili v stečajnem postopku v obsegu priznanja terjatev, priznani tudi stroški postopka. Glede na pravočasno prijavo upnikove terjatve v stečajnem postopku, bi sodišče prve stopnje moralo ta del zahtevka zavreči, saj je prenehala pravna korist tožeče stranke za priglasitev stroškov postopka.
SPZ člen 70, 70/4. ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastnih nepremičnin - načini delitve solastne stvari - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - izplačilo razlike v vrednosti razdeljenih stvari - prepozen ugovor - nedopustne pritožbene novote - določanje vrednosti nepremičnin
Nepomembna je okoliščina, da nobena od udeleženk v postopku pred prvim sodiščem v zvezi z izvedenskim mnenjem A. A. ni podala nobenih navedb v zvezi z ugotavljanjem razlike v vrednosti novonastalih nepremičnin. Ugotavljanje te razlike je po pridobitvi vseh izvedenskih mnenj oziroma cenitev stvar pravilnosti izračuna prvega sodišča.
Ugotoviti je treba, kolikšni površini kmetijskega dela parc. št. 1 (vrednost za njivo 5,392 EUR/m2) in kolikšni površini kmetijskega dela parc. št. 2 (vrednost za travnik 4,237 EUR/m2) se nahajata v vsaki od novonastalih parcel ter nato ob upoštevanju vrednosti stavbnega dela (v sklopu parc. št. 4) ugotoviti, koliko znašata vrednosti vsake novonastale parcele.
delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - prekinitev nepravdnega postopka - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - postopek po ZVEtL
V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Kot je to v odločbi II Ips 390/2009 z dne 14. 3. 2013 poudarilo Vrhovno sodišče RS, naj bi bili prav primeri tako imenovane navidezne solastnine (kot oblike dejanske etažne lastnine) namenjeni urejanju po določbah ZVEtL. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine pa ni združljiv s položajem, ko bi posamezni udeleženec kupil in postal lastnik določenih delov stavbe (njenih prostorov). Ker je v solastnini lahko "le" (cela) stvar (nepremičnina), ki je predmet predlagane delitve, to hkrati pomeni, da zaradi ugotavljanja okoliščin, ki jih v izreku izpodbijanega sklepa izpostavlja sodišče prve stopnje, nepravdnega postopka ni moč prekinjati in udeležencev napotovati na pravdo.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova - sklep o dedovanju - sklep o dedovanju kot izvršilni naslov
Sklep o dedovanju je lahko izvršilni naslov le v primerih, ko je v njem določena obveznost kaj dati, storiti in opustiti ter vsebuje vse sestavine, ki jih določa 21. člen ZIZ.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - milejši ukrep - ambulantno zdravljenje - stroški postopka prisilne hospitalizacije - kritje stroškov iz sredstev sodišča
Sodišče prve stopnje je imelo v mnenju izvedenca podlago za ugotovitev, da drugačna oblika zdravljenja v tem trenutku ni mogoča, saj je udeleženka do svojega bolezenskega stanja neuvidevna in bi zdravljenje prekinila. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pritožnica zato pri drugih oblikah zdravljenja ne bi bila sposobna sodelovati, čeprav v pritožbi izkazuje pripravljenost na ambulantno zdravljenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000671
ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZZZDR člen 57. ZPP člen 190, 190/1, 205, 207, 207/2, 285, 286, 286/5.
prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka zaradi osebnega stečaja dolžnika - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - upnikova zahteva za določitev deleža na skupnem premoženju - odtujitev stvari med pravdo - materialno procesno vodstvo - modifikacija tožbenega zahtevka - nova dejstva
Po koncu glavne obravnave, tri dni pred izdajo sodbe, katere izdaja je bila zaradi podajanja pripomb na prepis zapisnika glavne obravnave odložena, so nastopile pravne posledice toženčevega osebnega stečaja. Z uvedbo stečaja je prvi toženec izgubil pravdno sposobnost, ker je predmet postopka premoženje, ki sodi v stečajno maso. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se postopek, ki je bil na podlagi zakona prekinjen, nadaljuje in sodbo vročilo prvo toženčevi stečajni upraviteljici, ki se zoper sodbo ni pritožila. Ovir za izdajo prvostopenjske sodbe ni bilo, ker je prekinitev postopka nastala po zaključku glavne obravnave (drugi odstavek 207. člena ZPP).
Na osnovi 285. člena ZPP je sodišče dolžno poskrbeti, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva in dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih. Sodna praksa pa je zavzela stališče, da lahko sodišče v okviru materialno procesnega vodstva poda tudi pobudo za spremembo tožbenega predloga, seveda v okviru postavljene zahteve za pravno varstvo. Teh pooblastil prvostopenjsko sodišče s pozivanjem na jasno oblikovanje zahtevka ni preseglo.