ZDR-1 člen 33, 34, 34/1, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4. ZPP člen 142.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - hujša kršitev delovne obveznosti
Glede na to, da se pri toženi stranki elektronski sistem za prijavo in odobritev dopusta uporablja že od februarja 2017 dalje, je zaključek sodišča prve stopnje v točki 11 obrazložitve, da je bil tožnici ta sistem dobro poznan, pravilen. Tako bi tožnica morala vedeti, da prijave dopusta ni podala pravilno, ker ni prejela obvestila o odobritvi odsotnosti z dela na svoj elektronski naslov in v svojo pisarno. To bi lahko preverila tudi od doma, saj je imela urejen oddaljen dostop do svoje službene pošte. Poleg tega pa se od vsakega povprečno skrbnega delavca pričakuje, da pred koriščenjem dopusta preveri, ali mu je odsotnost iz tega naslova odobrena.
Sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica s svojim ravnanjem kršila temeljno obveznost iz določbe 33. člena ZDR-1, da opravlja delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi, saj za izostanek z dela ni imela opravičenega razloga, kršila pa je tudi določbo prvega odstavka 34. člena ZDR-1, ker ni upoštevala zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitve delovnih obveznosti je storila najmanj iz hude malomarnosti, zato je podan odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ugotovilo pa je tudi, da je tožena stranka tožnici utemeljeno očitala kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj tožnica v obdobju od 29. 6. 2020 do 6. 7. 2020 najmanj pet dni ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ni obvestila, čeprav bi to morala in mogla storiti.
ZPP člen 274.. ZS člen 83.. ZDR-1 člen 200, 200/3.
zavrženje tožbe - zamuda roka
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo tožbo (vloženo dne 30. 8. 2021), s katero je tožnica zahtevala ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter posledično reintegracijo in reparacijo, kot prepozno (274. člen ZPP). Tožba je bila namreč vložena po poteku 30 dni od dneva vročitve izpodbijane odpovedi tožnici (odpoved ji je bila vročena 1. 7. 2021), torej po poteku roka, ki ga za vložitev tovrstne tožbe določa tretji odstavek 200. člena ZDR-1. Rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti. Zamuda tega roka ima za posledico izgubo pravice materialnega prava.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 361, 361/1.
pripor - podaljšanje pripora po razglasitvi sodbe - begosumnost - ponovitvena nevarnost - izgon tujca iz države - izvršitev stranske sankcije
Pritožnica je spregledala, da je sodba Okrožnega sodišča v Celju z dne 31. 3. 2020, opr. št. III K 12189/2020, izgubila svojo samostojnost s tem, ko je bila inkorporirana v aktualno sodbo z dne 6. 10. 2021, opr. št. III K 24662/2020. Obtožencu je bila upoštevaje prejšnjo pravnomočno sodbo in kazni iz nje kot določene, izrečena nova enotna kazen zapora in nova stranska kazen izgona tujca z ozemlja Republike Slovenije, tokrat za dobo petih let. Gre seveda za stransko kazen, ki ne more biti izvršena pred izvršitvijo glavne kazni, saj bi potem izvrševanje glave kazni izgubilo ves pomen.
ZPIZ-1 člen 102, 103.. ZZRZI člen 40.. ZDR-1 člen 116, 116/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - mnenje komisije
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče dolžno upoštevati mnenje Komisije. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da Komisija ni podala pravilnega mnenja, saj je napačno ugotovila, da bi morala tožena stranka pred podajo obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, preveriti možnosti zaposlitve tožnika pri drugih delodajalcih. Tožena stranka je Komisiji predložila tudi prošnje za zaposlitev tožnika in negativne odgovore, kar je razvidno iz izjave o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tako postopek izpeljala skladno z določbami 116. člena ZDR-1, 102. in 103. člena ZPIZ-1 ter 40. člena ZZRZI, sodišče pa pri odločitvi ni vezano na mnenje Komisije, saj se njegova pravilnost preveri v sodnem postopku.
ZPP člen 7, 8, 214, 214/2, 337, 337/1. OZ člen 191, 271.
izpolnitev tretjega - dejansko stanje - dokazna ocena - zmota - prekluzija dejstev - manjkajoča trditvena podlaga - priznano dejstvo
Pritožnica se sklicuje na to, da naj bi sodišče prve stopnje poklonilo vero le zakonitemu zastopniku tožene stranke. Vendar iz obrazložitve izhaja, da ugotovitve o obstoju dogovora ne potrjuje zgolj njegova izpovedba, kar neutemeljeno trdi pritožnica, temveč je povezana z vsemi ostalimi dokazi – tako izjavo računovodkinje kot izpovedbo zakonitega zastopnika tožeče stranke in tudi z listinskimi dokazi. Dokazna ocena je zato skladna z 8. členom ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00050532
ZOPNI člen 5, 5/2, 17a, 26, 34, 34/1. ZMZPP člen 18, 49.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - pasivna legitimacija - premoženje v tujini - izvor premoženja - mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - atrakcija pristojnosti - obrnjeno dokazno breme - prenos premoženja - ožje povezane osebe - materialno procesno vodstvo - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca - nedovoljena pritožbena novota
Zaradi ugotovitvenega dela zahtevka je pravilno, da je s tožbo zajeta tudi oseba, ki je primarni pridobitelj premoženja, tudi če je premoženje pred tem že odsvojila na ožje povezano osebo. Prvi toženec je namreč imel status osumljenca v predkazenskem postopku in zoper njega se je začela finančna preiskava. Kot tak je oseba, najtesneje povezana z vprašanjem nezakonitosti izvora premoženja in je pasivno legitimirana zaradi tega, ker mora sodba vsebovati tudi ugotovitveni del, da je premoženje nezakonitega izvora.
V skladu s sodno prakso pristojnost sodišča Republike Slovenije ni izključena samo zaradi tega, ker se stvar nahaja na ozemlju druge države. V postopku po ZOPNI ne gre za klasičen civilnopravni spor glede lastninske pravice na stvari, ampak po vsebini za oblastveni akt, s katerim se odvzame premoženje nezakonitega izvora. Zaradi podane pasivne legitimacije prvega toženca, ki je slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, je pristojnost slovenskega sodišča podana.
Tožeča stranka je toženo konkretno opozorila na pomanjkljivo trditveno podlago. Zato je treba šteti, da sta bila na pomanjkljivost trditev toženca opozorjena že na podlagi teh navedb, zaradi česar ni mogoče slediti očitkom o kršitvi materialnega procesnega vodstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050290
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 91, 91/3, 196, 196/1.. ZKP člen 367, 386, 391.. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - zastaralni rok - kolektivno kaznivo dejanje - zadržanje zastaranja kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - materialni rok - dokazna ocena - direktni naklep - pritožba oškodovanca
Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo najprej preizkusilo po uradni dolžnosti, in sicer ali je bil obdolženki kršen kazenski zakon v vprašanju, ali ni kazenski pregon zastaral. V konkretnem primeru gre za obravnavo kolektivnega kaznivega dejanja, za katerega je značilna ponavljajoča se kriminalna dejavnost. Zastaranje kazenskega pregona začne teči od dneva, ko je bilo storjeno zadnje dejanje iz sklopa takšne kontinuirane kriminalne dejavnosti. Zastaralni rok očitanega kaznivega dejanja znaša na podlagi 5. točke prvega odstavka 90. člena KZ-1 šest let, saj je po prvem odstavku 196. člena KZ-1 predpisana kazen zapora do enega leta. Zastaranje očitanega kaznivega dejanja bi zato nastopilo 18. 9. 2021. Vendar pa je v zvezi z zastaranjem potrebno upoštevati Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Ur. l. RS št. 36/2020 z dne 28. 3. 2020); z veljavnostjo od 29. 3. 2020 dalje; v nadaljevanju ZZUSUDJZ), ki je v 3. členu urejal tek rokov v sodnih zadevah, pri čemer je v drugem odstavku 3. člena predpisal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Po večinski, zaenkrat dostopni sodni praksi, se kot pravilnejša nakazuje razlaga, da se navedena zakonska določba glede zadržanja teka rokov v nenujnih zadevah nanaša tako na procesne kot tudi na materialne roke, kamor spada tudi rok za zastaranje kazenskega pregona; situacijo v času epidemije, ko so sodišča poslovala v omejenem obsegu in so naroke opravljala v nujnih zadevah, je mogoče razumno navezati na določbo tretjega odstavka 91. člena KZ-1, ki predpisuje, da zastaranje ne teče v času, ko se pregon po zakonu ne sme začeti ali nadaljevati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ZZUSUDJZ začel veljati 29. 3. 2020 in je veljal do 31. 5. 2020 (64 dni, upoštevaje sklep Vlade Republike Slovenije o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-1, ki je začel veljati 1. 6. 2020). Upoštevaje razlago, da zastaranje kazenskega pregona zoper obdolženo A. A. zaradi očitanega kaznivega dejanja ni teklo v času od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (zadržanje zastaranja kazenskega pregona), bi torej šestletni zastaralni rok, glede na opis kaznivega dejanja v izpodbijani sodbi, potekel šele 20. 10. 2021.
Dokazovanje z novim izvedencem, kot to v tej zadevi terja pritožba, pa ni potrebno takrat, če sodišče ugotovi, da sta izvid in mnenje izvedenca popolna in prepričljiva ter v skladu z dejanskimi okoliščinami, ki so potrjene tudi z drugimi dokazi, ki jih sodišče izvede.
ZPP člen 190, 190/2, 205, 205/1-3. ZGD-1 člen 580, 580/6, 591, 591/3-2.
prekinitev postopka po samem zakonu - pripojitev - sklep o nadaljevanju postopka - univerzalno pravno nasledstvo - odstop terjatve med pravdo - privolitev tožene stranke - vstop stranskega interevenienta v pravdo
Z vpisom pripojitve v sodni register prevzeta družba preneha, zato so v postopku nastopile okoliščine, zaradi katerih je postopek prekinjen. Postopek se prekine po samem zakonu in zato izdaja sklepa ni potrebna.
Odstop terjatve, ki je predmet pravde, med pravdo ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne konča o istem predmetu spora. Ker pa pridobitelj terjatve kot tožeča stranka lahko nastopi samo, če v to privolita obe stranki in tožena stranka v pritožbi ne trdi, da bi tako privolitev dala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da družba C., d. o. o., vstopi v pravdo kot stranski intervenient na strani tožeče stranke.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 98, 100, 100/1, 100/3, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavec - kolektivni odpust
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena v odseku izvršb na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 2. 2019 na delovnem mestu "referent" za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Tožena stranka ji je 6. 12. 2019 vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki jo tožnica izpodbija v tem sporu. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje iz odpovedi izhaja, da je v odseku izvršb zaradi uvedbe novega informacijskega sistema E. 1. 9. 2019 prišlo do zmanjšanja potreb po delu treh delavcev, tožnica pa je bila na podlagi kriterijev za izbiro presežnih delavcev na prvem mestu med presežnimi delavci.
ZFPPIPP člen 389, 389/1-1, 389/2-2, 389/3. ZIZ člen 101, 101-2, 102.
postopek osebnega stečaja - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - zahtevek na vrnitev - dohodnina - letni dodatek
Iz izvršbe in s tem iz stečajne mase so (med drugim) izvzeti prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju (2. točka 101. člena ZIZ). Tu gre le za prejemke, ki jih izplačuje ZPIZ ali tuja primerljiva zavarovalnica. Dolžnikova renta pa takega dohodka ne predstavlja, saj gre že po dolžnikovih navedbah za rento, ki jo tuja zavarovalnica plačuje za svojega zavarovanca – povzročitelja škode
Prav tako letni dodatek, ki ga izplačuje ZPIZ, glede na določila 101. člena ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP iz stečajne mase ni izvzet.
Višje sodišče sicer razume težak položaj, v katerem se je znašel dolžnik, ko ima za vsakodnevno preživljanje na voljo le del svojih prihodkov, vendar je tak položaj v postopku osebnega stečaja pričakovan. Z osebnimi okoliščinami pa zakonskih določb ni mogoče spreminjati, iz njih pa izhaja, kateri prejemki so lahko izvzeti iz stečajne mase. Sodišče tako ne glede na dejstvo, da dolžnik po svojem zatrjevanju potrebuje še dodatne zneske za preživljanje, dolžniku ne sme dovoliti razpolaganja z ničemer, kar iz stečajne mase ni izvzeto po zakonu in kar presega v 102. členu ZIZ določen znesek.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00051414
URS člen 22, 23. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56, 56/1, 56/2, 226. OZ člen 116. Pravilnik o delovni knjižici (1990) člen 14, 21.
ugovor po izteku roka - nov ugovor po izteku roka - relevantni ugovorni razlogi - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dovoljenost ugovora - naknadna nezmožnost izpolnitve - prekluzije - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - nedenarna nenadomestna obveznost - izrek denarne kazni dolžniku - dolžnikova pravica do izjave - pravica do sodnega varstva - zavrženje pravnega sredstva - vsebinska obravnava vloge - ugovorni razlog prenehanja obveznosti - nezmožnost izpolnitve
Iz prvega odstavka 56. člena ZIZ najprej izhaja, da je prvi ugovor po roku v vsakem primeru omejen na razloge, ki so nastopili po trenutku izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi sodne poravnave. Navedeno pomeni, da se razlogi, ki jih je mogoče uveljavljati v prvem ugovoru po roku, lahko prekrivajo z razlogi, ki bi jih bilo glede na čas njihovega nastanka mogoče uveljavljati že v rednem ugovoru (objektivni vidik). Vendar to velja le ob dodatnem pogoju, da takih razlogov dolžnik brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v rednem ugovoru (subjektivni vidik). Če pa je razlog v zvezi s samo terjatvijo nastopil po poteku roka za vložitev rednega ugovora, ga dolžnik niti objektivno ni mogel uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in je pogoj nekrivde izpolnjen že iz tega razloga. Le ob izpolnitvi vseh v 56. členu ZIZ predpisanih predpostavk je ugovor po roku dovoljen in ga sodišče lahko obravnava po vsebini, sicer pa ga mora zavreči.
Ugovorno uveljavljanje nezmožnosti izpolnitve obveznosti vpisa delovne dobe v delovno knjižico zaradi ukinitve le-teh z dnem 1. 1. 2009 oziroma, kar dolžnik ponovno izpostavlja v pritožbi, pravna nezmožnost izpolnitve, ker naj bi po takrat veljavnih predpisih vpis v delovno knjižico lahko veljavno opravil le ZPIZ, sta okoliščini, ki sta obe obstajali že v času vložitve rednega ugovora. Da naj ne bi bil veljaven vpis, ki bi ga opravil dolžnik kot zasebni delodajalec, naj bi po navedbah dolžnika izhajalo iz Pravilnika o delovni knjižici, veljavnega do 1. 1. 2009. Ugovor zoper sklep o izvršbi je dolžnik v obravnavani zadevi vložil dne 26. 11. 2009, torej po ukinitvi delovnih knjižic in po posledičnem prenehanju veljavnosti Pravilnika o delovni knjižici. Oba argumenta v zvezi z zatrjevano nezmožnostjo izpolnitve vpisa delovne dobe v delovno knjižico bi torej dolžnik objektivno lahko uveljavljal že v rednem ugovoru. Glede na določilo prvega odstavka 56. člena ZIZ bi bilo zato uveljavljanje tega razloga v tem ugovoru po roku dovoljeno le, če bi dolžnik izkazal, da se nanj brez svoje krivde ni mogel sklicevati že v rednem ugovoru.
Namen kogentne določbe prvega odstavka 56. člena ZIZ, ki s pravilom o prekluzijah omejuje dolžnikovo možnost vlaganja ugovora po roku, je jasen: zagotovitev hitrega in učinkovitega poplačila upnika, ki je sestavni del ustavne pravice do sodnega varstva. Stališče, za katerega se zavzema dolžnik, določbo prvega odstavka 56. člena ZIZ povsem izvotli. Res je sicer namen izvršilnega postopka prisilna izvršitev terjatve in če neke obveznosti objektivno ni mogoče prostovoljno izpolniti, tega ni mogoče doseči niti z izvršbo. To pa ne spremeni dejstva, da so bile delovne knjižice ukinjene že v času, ko je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi in tako ne gre za neko novo okoliščino, ki bi nastopila šele po poteku roka za redni ugovor. V slednjem se dolžnik na ta razlog ni skliceval in je zato sklep o izvršbi glede te obveznosti postal pravnomočen. Glede na to in ker dolžnik v ugovoru po roku (in niti sedaj v pritožbi) ne zatrjuje nobenega tehtnega razloga, zaradi katerega ne bi mogel uveljavljane nezmožnosti izpolnitve uveljavljati že v rednem ugovoru, sodišče prve stopnje v tem delu ugovora po izteku roka pravilno ni štelo kot dovoljenega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00049616
OZ člen 340, 341, 342, 364.
pisna pripoznava zastarane obveznosti - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Dokazovanje je dolžno sodišče izvesti le glede odločilnih dejstev (213. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), kar pa glede predlaganega zaslišanja upnice ni bil primer. Upnica je naveden dokaz podala v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom o odpovedi zastaranju, ki pa kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ni pravno odločilno dejstvo.
enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - spolna zloraba - vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - deljena vzročnost - kršitev dostojanstva
Kljub temu, da je praviloma treba posamezne oblike škode, ki izvirajo iz istega škodnega dogodka, obravnavati ločeno in za vsako posamezno škodo odmeriti samostojno denarno odškodnino, pa po stališču naslovnega sodišča izjemnost obravnavanega primera, kjer v tem prihaja do prepletanja tožničinega trpljenja ter do pogojevanja enega trpljenja z drugim, kot je nazorno razvidno že iz zgornje obrazložitve, narekuje odmero enotne odškodnine.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in odpravo sklepov tožene stranke o izbiri in imenovanju kandidata na prosto delovno mesto ravnatelj z dne 13. 5. 2019 in dne 5. 6. 2019. Pravilno je zaključilo, da ni bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek.
ZDR-1 člen 85, 85/2.. ZPSto-2 člen 41, 41/2, 42/3, 41/4.. ZPP člen 165, 165/3, 165/4, 285, 286b.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - zagovor - seznanitev - variabilni del plače
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da so v obravnavanem primeru obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči seznanitev s kršitvami in zagovor. Ker tožena stranka tožniku zagovora ni omogočila, je izpodbijana izredna odpoved nezakonita.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožnik do variabilnega dela plače ni upravičen neposredno na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi določili, da delavcu pripada dodatek v skladu s predpisi in internimi akti. Če delodajalec izplačuje delavcu kakršnekoli posebne prejemke ali nagrade (izredne premije, programi udeležbe delavcev v dobičku, ugodnejši pogoji za pridobitev delnic, božičnica) imajo ta plačila naravo prostovoljnih dodatnih plačil delodajalca, s katerimi lahko delodajalec kadarkoli preneha. Delavec od delodajalca ni upravičen zahtevati izplačila takšnih posebnih premij ali nagrad niti v primeru, če je delodajalec takšne prejemke in nagrade izplačal večkrat ali če jih je izplačeval dalj časa. Zato dejstvo, da je tožena stranka izplačevala tožniku variabilni del plače za obdobje do konca leta 2018, ko je tožnik potrjeval posamezne aktivnosti in datum izvedbe, ne pomeni, da je tudi od 1. 1. 2019 dalje upravičen do tega dela plače. Po tem datumu tožnik ni več potrjeval bonusa glede na opravljene aktivnosti. Teh niti ni navedel. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek za izplačilo variabilnega dela plače.
Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna. Dejstvo, da toženec o prometni nesreči ni obvestil policije, samo po sebi ne more predstavljati razloga za izgubo zavarovalnih pravic. Zaradi enakega razloga neobvestitve policije ni mogoče enačiti z izmikanjem preiskavi oziroma odklonitvijo možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti, ki v skladu s točko 4.d prvega odstavka 12. člena Splošnih pogojev ustvarja domnevo, da je bil voznik pod vplivom alkohola. Izmikanje preiskavi je pravni standard, katerega konkretno vsebino je treba prilagoditi okoliščinam posameznega primera.
ZDR-1 člen 44.. ZJU člen 5.. ZObr člen 88.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premestitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe - dejansko delo
Za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo po dejanskem delu je bistveno vprašanje, ali je tožnica v vtoževanem obdobju (od 18. 6. 2019 dalje) dejansko opravljala dela in naloge višje vrednotenega delovnega mesta „analitik VII/2-I“. Pri tem je pomemben tako formalno predviden opis del in nalog višje vrednotenega delovnega mesta, kot tudi njihovo dejansko izvajanje. Sodišče prve stopnje je zaključek o tem, da so tožničine naloge po zahtevnosti presegale naloge njenega delovnega mesta, sprejelo zgolj upoštevaje opis del in nalog v sklepu z dne 10. 6. 2019, čeprav je tožena stranka pravočasno zatrjevala, da je bila tožnica s sklepom z dne 21. 10. 2019 z dnem 1. 11. 2019 premeščena na delovno mesto „analitik VII/2-II“ v Oddelek D.. Na tem delovnem mestu je po trditvah tožene stranke skladno opravljala tudi naloge v zvezi z vnašanjem podatkov v evidenco nepremičnin, trga nepremičnin in ... evidenco, ter naloge v zvezi s spremljanjem vpisa kupcev v zemljiško knjigo, za katere je sodišče prve stopnje (po primerjavi z opisom del in nalog v sklepu z dne 10. 6. 2019, v katerem naloga vodenja evidenc ni bila določena) ugotovilo, da po zahtevnosti presegajo naloge tožničinega delovnega mesta. Navedbe tožene stranke o tem, da je bila naloga vodenja evidenc formalno določena v opisu njenih del in nalog v sklepu z dne 21. 10. 2019, bi zato lahko bile odločilne in bi se sodišče prve stopnje do njih moralo opredeliti, ker tega ni storilo, pa je podana uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
dosega nadomestnega dejanja - nadomestno dejanje po izvršilnem naslovu - način izpolnitve obveznosti - odgovor na odgovor - stroški dolžnika
Dolžnik je sam prostovoljno izpolnil tisto, za kar je bil upnik v sklepu o izvršbi pooblaščen, da stori. V zvezi z odvodnjavanjem je v izvršilnem naslovu in nato v sklepu o izvršbi namreč določen način ureditve odvodnjavanja (izpolnitveni način), t. j. le odstranitev cevi z upnikovega zemljišča.
ZIZ sicer res izrecno ne določa, da je upnikov odgovor na ugovor dolžniku treba poslati v izjavo, navedeno mora sodišče storiti le, kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja dolžnikove pravice do izjave. Upnikovo vztrajanje pri izvršbi ni bilo neutemeljeno že na prvi pogled. V odgovoru na ugovor je namreč navajal dejstva, ki bi lahko bila pravno pomembna za odločitev, sodišče pa je dolžnika nato pozvalo, da se o vlogi upnika izjavi. Da dolžnikova izjava glede na upnikov odgovor na ugovor niti ni bila nujna, se je izkazalo šele naknadno, ob vsebinski obravnavi ugovora. Obveznost je prostovoljno izpolnil dolžnik ter upnik niti ne zatrjuje, da jo je izpolnil on sam na podlagi pooblastila v sklepu o izvršbi. Dolžniku je zato neutemeljeno povzročil stroške odgovora na njegov odgovor na ugovor.