TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (ugodilni del II. točke in odločitev v IV. točki izreka, da tožena stranka sama nosi stroške postopka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo po dejanskem delu je bistveno vprašanje, ali je tožnica v vtoževanem obdobju (od 18. 6. 2019 dalje) dejansko opravljala dela in naloge višje vrednotenega delovnega mesta „analitik VII/2-I“. Pri tem je pomemben tako formalno predviden opis del in nalog višje vrednotenega delovnega mesta, kot tudi njihovo dejansko izvajanje. Sodišče prve stopnje je zaključek o tem, da so tožničine naloge po zahtevnosti presegale naloge njenega delovnega mesta, sprejelo zgolj upoštevaje opis del in nalog v sklepu z dne 10. 6. 2019, čeprav je tožena stranka pravočasno zatrjevala, da je bila tožnica s sklepom z dne 21. 10. 2019 z dnem 1. 11. 2019 premeščena na delovno mesto „analitik VII/2-II“ v Oddelek D.. Na tem delovnem mestu je po trditvah tožene stranke skladno opravljala tudi naloge v zvezi z vnašanjem podatkov v evidenco nepremičnin, trga nepremičnin in ... evidenco, ter naloge v zvezi s spremljanjem vpisa kupcev v zemljiško knjigo, za katere je sodišče prve stopnje (po primerjavi z opisom del in nalog v sklepu z dne 10. 6. 2019, v katerem naloga vodenja evidenc ni bila določena) ugotovilo, da po zahtevnosti presegajo naloge tožničinega delovnega mesta. Navedbe tožene stranke o tem, da je bila naloga vodenja evidenc formalno določena v opisu njenih del in nalog v sklepu z dne 21. 10. 2019, bi zato lahko bile odločilne in bi se sodišče prve stopnje do njih moralo opredeliti, ker tega ni storilo, pa je podana uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.