URS člen 21, 22, 25.. ZPIZ-2 člen 41, 42, 63, 63/1, 63/2, 63/2-1, 63/2-2, 63/2-3, 63/5, 81, 82, 181, 401.
ugotavljanje invalidnosti - zavarovanje za ožji obseg pravic - neizpolnjevanje pogojev - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti
V obravnavani zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan za priznanje vtoževane pravice do invalidske pokojnine, saj pri tožnici ni dokazane popolne izgube delazmožnosti za organizirano pridobitno delo. Glede na 401. člen ZPIZ-2 ni niti pogojev za priznanje pravic na temelju preostale delazmožnosti, torej III. kategorije invalidnosti, ker je bila tožnica pretežni del zavarovana za ožji obseg pravic.
obvezna gospodarska javna služba - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - zavezanec za plačilo dajatve - postopek v sporu majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - dokazna ocena - relevantno materialno pravo
Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode se izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba, njeni uporabniki pa so fizične ali pravne osebe, ki so lastniki stavb ali delov stavb na območju občine in zavezanci za plačilo dajatev, povezanih z odvajanjem in čiščenjem komunalne in padavinske odpadne vode.
Za izvajanje vseh storitev tožnice obstoji pravna podlaga v predstavljenih zakonskih in podzakonskih aktih, kot tudi zakonska obveznost toženca kot uporabnika in lastnika nepremičnine, da storitve in dajatve plačuje. Vsebina računov, iz katerih je razvidno, kdo jih pošilja, komu, obseg storitev, ki so zaračunane, njihova višina, in zapadlost računa, tudi po presoji pritožbenega sodišča zadošča, da se je toženec lahko seznanil s svojo zakonsko obveznostjo.
nesporno dejansko stanje - sporno pravno vprašanje - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - pritožba v izvršilnem postopku - strošek sodne takse - uspeh stranke s pritožbo
Med strankama je sporno vprašanje, ali je tožeča stranka upravičena do povračila stroškov sodne takse v višini 125,00 EUR. Pri tem pa ne gre za vprašanje dejanske narave, saj med strankama ni sporno, da tožeča stranka te stroške zahteva, tožena stranka pa jih ni poravnala, temveč pravno vprašanje, ali je tožeča stranka v skladu z določbami ZPP upravičena do povračila omenjenih stroškov. Dejansko stanje med strankama tako ni sporno, predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je izpolnjena, prvostopenjsko sodišče pa je moralo opraviti zgolj vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan in torej presoditi, ali je tožeča stranka upravičena do povračila omenjenih stroškov.
S tem ko višje sodišče zavrne pritožbo, zavrne tudi predlog stranke za povrnitev stroškov pritožbe, zato je odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka zajeta že v odločitvi o glavni stvari. Če stranka s pritožbo ni uspela, krije svoje stroške. Ker tožeča stranka v v zvezi s pritožbo v izvršilnem postopku ni uspela, ji tako tožena stranka stroškov v zvezi s tem ni dolžna povrniti.
ZSReg člen 4, 9, 9/1, 17, 17/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zasebni zavod - vpis zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register - ustanoviteljski delež zasebnega zavoda - izbris zaznambe sklepa o izvršbi - pritožba upnika - ugoditev pritožbi - nejasen izrek - nasprotja v obrazložitvi - pravica do izjave - status udeleženca v postopku
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker je izrek nejasen, obrazložitev sklepa pa sama s seboj v nasprotju. Če je registrsko sodišče opravilo vpis sklepa o izvršbi v podatkovni sklop "razno" na podlagi dopisa izvršilnega sodišča, ki mu je poslalo sklep o izvršbi, kar izhaja tudi iz podatkov spisa, potem je v nasprotju s to ugotovitvijo zaključek sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da predlog za vpis zastavne pravice na deležu ustanoviteljev zavoda ni utemeljen, ker ima ta status kolektivne organizacije. Prvič zato, ker vpis ni bil opravljen v podatkovnem sklopu, ki se nanaša na ustanovitelje, pač pa v podatkovnem sklopu "razno", v katerega se vpisujejo podatki, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register ali podatki, ki so pomembni za pravni promet in njihov vpis zahteva subjekt vpisa.
In drugič zato, ker se postopek ni začel z vložitvijo predloga v smislu določbe prvega odstavka 9. člena ZSReg. Posledično se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do vprašanja pravilnosti vpisa izdanega sklepa o izvršbi na podlagi določb ZIZ v podatkovni sklop razno.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00050180
DZ člen 163, 163/2.
stiki med starši in otrokom - osebni stiki z otrokom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - začasna odredba o stikih - starševska skrb - največja korist otroka - soglasje staršev - varstvo koristi otroka - rojstna matična knjiga - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - kršitev pravice roditelja do stikov z mladoletnim otrokom - Center za socialno delo (CSD)
Ker je predlagatelj že vpisan kot oče druge nasprotne udeleženke v rojstno matično knjigo, mu te pravice mati ne more več niti odrekati niti podeliti, njeno soglasje za izvajanje njegove starševske skrbi tako ni več potrebno.
Ker je kontinuiran stik med otrokom in roditeljem pomemben, je pritožbeno sodišče zaradi varstva koristi otroka v veljavno začasno odredbo, ki določa nadzorovan stik v trajanju ene ure na teden, poseglo na način, da je nadzor strokovnega delavca CSD odpravilo.
dediščinska tožba - izročitev zapuščine - odobritev skrbnika za posebni primer
Če zapuščino predstavljajo obveznice (vrednostni papirji), so dediči upravičeni od skrbnika za poseben primer zahtevati izročitev svojega deleža iz prejetih pravic iz teh obveznic kot vrednostnih papirjev.
ZPIZ-2 člen 11, 52, 52/3, 111, 111/3, 178, 178/1, 178/3.. ZUP člen 63, 63/1, 65, 65/1, 127, 127/2.
družinska pokojnina - izplačevanje pokojnin - začetek izplačevanja
Ob dejstvu, da je bila v konkretnem primeru vloga za priznanje pravice do družinske pokojnine v predsodnem postopku vložena 17. 2. 2020 je pravilno presojeno, da je mogoče tožnici pokojninsko dajatev zakonito izplačevati šele od 1. 9. 2019 dalje. Torej v skladu s 3. odstavkom 111. člena ZPIZ-2 od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je bilo zastaranje rentnega zahtevka zaradi izgube na zaslužku pretrgano z vložitvijo tožbe na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. Do pretrganja zastaranja bi prišlo pri nepravi spremembi tožbe, torej v primeru, če bi tožnica že v tožbi specificiran zahtevek za posamezno obliko škode med postopkom zvišala, bodisi zaradi poteka časa ali prilagoditve izvedeniškemu mnenju. Takrat s povečanjem ne bi zahtevala nič novega, poleg že obstoječega, temveč le izpolnitev obveznosti v okviru istega historičnega dogodka na isti dejanski podlagi v višjem znesku. V obravnavani zadevi pa je tožnica spremenila tožbo in postavila dodaten samostojen zahtevek na račun premoženjske škode ter zanj podala nove trditve. Stališče sodišča prve stopnje, da zastaralni rok teče od spremenjene tožbe, je zato pravilno.
več sodelujočih izvedencev - postavitev dodatnega izvedenca - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb postopka
Kršitev slednje pa predstavlja zgolj relativno kršitev določb postopka v skladu s prvim odstavkom 339. člena ZPP, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog v postopkih v sporih majhne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00056221
OZ člen 131, 179, 271, 921, 925, 936, 937, 963, 963/1. ZPP člen 8.
regresna pravda - regresna pravica zavarovalnice - sklenitev zavarovalne pogodbe - plačilo premije - plačevanje zavarovalne premije - izpolnitev obveznosti s strani tretjega - elementi pogodbe - obveznost zavarovalnice - prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico - krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - odgovornost za škodo - protipravno ravnanje - fizični napad - vzročna zveza - krivda - domneva krivde - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je na podlagi obračuna premije pravilno zaključilo, da tožničino izplačilo odškodnine temelji na sklenjeni zavarovalni pogodbi. Že iz vsebine obračuna namreč izhaja, da je tožnica zavarovancu (oškodovančevemu delodajalcu) premijo zaračunala na podlagi zavarovalne police. Ker pa je zavarovalna pogodba sklenjena, ko je podpisana zavarovalna polica (925. člen OZ2), tudi to sodišče ne dvomi v obstoj pogodbene pravne podlage. Poleg tega je zmotno pritožbeno stališče, da obračun premije kot listina obstoja zavarovalne pogodbe ne dokazuje. Naše civilno dokazno pravo temelji na načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP). Poleg tega je plačilo premije, ki se vrši v dogovorjenih rokih (936. člen OZ), bistveni element zavarovalne pogodbe (921. člen OZ); tudi obveznost zavarovalnice izplačati odškodnino je pogojena s plačilom zavarovalne premije (937. člen OZ). Da tožničin zavarovanec premije ni plačeval, toženec ni zatrjeval.
V skladu z 271. členom OZ lahko obveznost izpolni tudi tretji (ne le dolžnik), ki ima kakšen pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, celo če dolžnik tej izpolnitvi nasprotuje.
V skladu s prvim odstavkom 963. člena OZ z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja pridejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. V regresni pravdi zavarovalnice zoper odgovorno osebo, ima ta vse ugovore, ki bi jih imela do zavarovanca in ki se nanašajo na odškodninsko obveznost (odgovornost), ne pa tudi ugovorov, ki se nanašajo na pravno razmerje med zavarovalnico in zavarovancem oziroma oškodovancem. V skladu s prvim odstavkom prej omenjenega člena z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja pridejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. V regresni pravdi zavarovalnice zoper odgovorno osebo, ima ta vse ugovore, ki bi jih imela do zavarovanca in ki se nanašajo na odškodninsko obveznost (odgovornost), ne pa tudi ugovorov, ki se nanašajo na pravno razmerje med zavarovalnico in zavarovancem oziroma oškodovancem.
Čeprav sta vprašanji protipravnosti in vzročne zveze največkrat povezani, gre za dve samostojni predpostavki, ki se ugotavljata vsaka posebej.
ZPP člen 287, 287/2.. ZSVarPre člen 28, 28-5, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 36, 36/2.
izredna denarna socialna pomoč - izključitveni razlog - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnik je bil od 13. 6. 2019 brezposeln, vendar pri Zavodu RS za zaposlovanje ni bil prijavljen, kar predstavlja izključitveni razlog po 5. točki 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči.
Ob ugotovitvi, da je v konkretnem primeru podan izključitveni razlog določen v 5. točki 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke z dne 13. 3. 2020 in Centra za socialno delo z dne 15. 11. 2019 in priznanje denarne socialne pomoči, zavrnilo.
ZP-1 člen 22, 22/3, 163, 163/3. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-3, 46, 46/5, 46/5-3. ZVoz-1 člen 53, 53/3, 53/5.
prekršek - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - izbris kazenskih točk - rehabilitacijski programi
Izbris 4 kazenskih točk na podlagi opravljenega rehabilitacijskega programa se v skupni evidenci kazenskih točk, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje, ne opravi po uradni dolžnosti, temveč na predlog imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja. Tretji odstavek 53. člena ZVoz-1 namreč določa, da se imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki se je udeležil rehabilitacijskega programa, z dnem, ko predloži organu, pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk, potrdilo o opravljenem rehabilitacijskem programu, iz evidence kazenskih točk izbrišejo 4 pravnomočno izrečene kazenske točke za prekršek vožnje pod vplivom alkohola.
zapuščinski postopek - zakonito dedovanje - dedni delež - sodediči - odstop dednega deleža sodedičev - vrednost zapuščine - velikost dednega deleža - skupni stroški dedičev - pogrebni stroški - COVID-19 - višina sodne takse - plačilni nalog
Pogrebni stroški in stroški ureditve groba se lahko uveljavljajo kot odbitek od vrednosti zapuščine. Kot rečeno vrednost zapuščine ne vpliva na velikost dednih deležev, vpliva pa na višino sodne takse, saj se ta odmerja od vrednosti zapuščine.
stroški postopka - izostanek stranke z naroka - pripravljalni narok - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - pravica zahtevati povrnitev stroškov
Po določbi prvega odstavka 282. člena ZPP namreč v primeru, če na pripravljalni narok stranka ne pride, izgubi pravico zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, na takšno pravno posledico pa mora biti po četrtem odstavku 282. člena ZPP v vabilu na narok tudi opozorjena.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - seznanitev upnika - izjava o dejstvih
Za razliko od situacije, ko sodišče odloča po uradni dolžnosti, mora v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.
zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - obstoj utemeljenega razloga
Sodišče prve stopnje je navedlo zadostne in utemeljene razloge za neizvedbo dokaza z zaslišanjem stranke, ki s pritožbo konkretno niti niso izpodbijani, zato se sodišču prve stopnje ni pripetila bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ne gre za diskriminatorno obravnavanje toženke.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 41. ZIZ člen 40, 40/1, 213, 215.
Postopek izvršitve sodnih odločb, izdanih v drugi državi članici, ureja pravo zaprošene države članice (41. člen Bruseljske uredbe I bis), v obravnavani zadevi torej slovenski predpis (ZIZ). V istem členu je še določeno, da se sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v zaprošeni državi članici, izvrši pod enakimi pogoji kot sodna odločba, izdana v zaprošeni državi članici, kar pomeni, da slovensko sodišče glede vsebine predloga za izvršbo ne sme postavljati nobenih dodatnih zahtev.
Upnik je zadostil vsem obveznim sestavinam predloga za izvršbo glede izročitve dolžnikovega avtomobila, saj ga je določno opredelil oziroma individualiziral (tudi z navedbo številke šasije) skupaj z ustreznim naslovom, kjer se nahaja (prvi odstavek 40. člena ZIZ). S tem so navedeni vsi potrebni podatki za opravo izvršbe. ZIZ ne določa nobenega dokazovanja, da je predmet, za katerega se zahteva prisilna izročitev, dejansko na v predlogu navedenem kraju. Prej nasprotno: določa alternativni način izvršbe, če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku, ne pri kom drugem (215. člen ZIZ).
prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - sklep o poplačilu - vrstni red poplačila upnikov - razdelitveni narok - izpodbijanje terjatve
Na podlagi drugega v zvezi s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ lahko dolžnik terjatev upnika izpodbija zgolj še na razdelitvenem naroku, in še to (le), če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom.
ZFPPIPP člen 389a, 389a/5, 389b, 389b/6, 389b/6-1, 389b/6-2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - nadaljevanje poslovanja - pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika - verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo
ZFPPIPP določa pravila, ki poštenemu podjetniku ali zasebniku, nad katerim je začet postopek osebnega stečaja, omogočajo nov zagon (poslovanje). Sodišče lahko dovoli nadaljevanje poslovanja samo, če je bil v postopku osebnega stečaja začet postopek odpusta obveznosti (kar je v konkretnem primeru izpolnjeno) in če je s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, mogoče (med drugim) oceniti, da dolžnik ne bo posloval z izgubo.
Dolžnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da ne bo posloval z izgubo, zaradi česar njegovemu predlogu ni mogoče ugoditi.
predkupna pravica - izbris vknjižbe predkupne pravice - vknjižba prenehanja pravice - vknjižba prenehanja časovno omejenih pravic - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - prenehanje predkupne pravice
Pri predkupni pravici, vpisani v korist nasprotnega udeleženca, ni vpisan podatek o dnevu prenehanja pravice, zato ni mogoče uporabiti določb 42. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ko pogojev za vknjižbo prenehanja pravice ni potrebno dokazovati s posebno listino. Ne gre za časovno omejenost pravice v smislu 21. člena ZZK-1.