ugotavljanje prave volje pogodbenih strank – razlaga nejasnih določb v odplačni pogodbi
V obravnavanem sporu je sodišče prve stopnje ugotavljalo pravo voljo pogodbenih strank, to je, kaj sta pogodbeni stranki hoteli ob sklenitvi sporne pogodbe. Vendar pa te (prave) volje očitno ni uspelo ugotoviti, saj se je pri razlagi tretjega odstavka 2. člena pogodbe oprlo na dopolnilno pravilo iz 101. člena ZOR, po katerem je nejasna določila v odplačni pogodbi treba razlagati v takšnem smislu, da so vzajemne dajatve v pravičnem razmerju, medtem ko je sodišče druge stopnje ocenilo, da je vsebina 2. člena obravnavane pogodbe jasna in da ne potrebuje dodatne razlage. Tudi po oceni revizijskega sodišča je določilo tretjega odstavka 2. člena pogodbe dovolj jasno, da ga je mogoče uporabiti tako, kot se glasi (prvi odstavek 99. člena ZOR).
prodaja - garancija za brezhibno delovanje stvari - odškodninska odgovornost prodajalca - nastanek škode
Potreben pogoj, da kupcu zoper prodajalca, ki je dal garancijo za brezhibno delovanje stvari (zoper garanta), nastane izpolnitveni zahtevek (kot zahtevek za popravilo ali za izročitev brezhibne stvari), je - z oziroma na predloženo zadevo in glede na prvi odstavek 501. člena ZOR - dejstvo, da prodana naprava ne deluje brezhibno. Ob garantovi neizpolnitvi je za kupčevo pravico do povračila škode (glede na prvi odstavek 154. člena ZOR) nadalje potreben pogoj, da kupcu nastane škoda. Če oboje ni hkrati podano, kupec pravice do povračila škode nima.
Primerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnemu potrošniku.
Dejstvo, da je zakoniti zastopnik tožene stranke sodnik porotnik pri sodišču, ki občasno aktivno sodeluje pri sojenju, bi lahko vzbudilo dvom v nepristranskost sojenja v zadevi. Zato obstaja tehten razlog, da se za postopanje in sojenje v taki zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 64, 64/3, 64/4, 83, 83/3, 84, 89.URS člen 22.
ZUS-1 - dopustnost revizije - revizija zoper sodbo, s katero je bil odpravljen upravni akt
Ustalilo se je stališče, da je revizija po ZUS-1 dopustna le zoper tiste sodbe, s katerimi je bil postopek odločanja v upravni zadevi zaključen, ne pa tudi, kadar je s pravnomočno prvostopenjsko sodbo odpravljena odločba tožene stranke.
Primerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku. V praksi Sodišča Evropskih skupnosti se verjetnost zmede interpretira v smislu, da je potrošnik v zmedi glede izvora blaga ali storitev. Pomeni, da nepravilno domneva, da blago izvira od enega proizvajalca ali ekonomsko povezanih družb.
ZPP člen 25, 25/2, 199.ZDSS-1 člen 5, 5/2.OZ člen 965.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - nesreča pri delu - odškodninski spor - zavarovalnica - direktna tožba - stranska intervencija
Ker stranski intervenient ni stranka v pravdi, priglasitev stranske intervencije na strani tožene zavarovalnice s strani tožnikovega delodajalca ne spreminja civilnega značaja spora med tožnikom in toženo zavarovalnico.
dovoljenost revizije v nepremoženjskih sporih - laična revizija – revizija vložena po zakonitem zastopniku, ki nima opravljenega – pravniškega državnega izpita – zakoniti zastopnik pravne osebe – pooblaščenec pravne osebe – pooblaščenec, ki ni odvetnik – pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom – postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – pomanjkanje postulacijske sposobnosti – obvezno odvetniško zastopanje – izjeme od obveznega odvetniškega zastopanja - zavrženje revizije
Revizija, ki jo je zavrglo sodišče prve stopnje, je bila vložena po zakonitem zastopniku tožeče stranke, njenemu županu, ki ni pravnik in nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena in je bila pravilno zavržena (374. člen ZPP).
Pri tožeči stranki zaposlena delavka z opravljenim pravniškim državnim izpitom in pri sodišču deponiranim splošnim pooblastilom za zastopanje, ni ne odvetnica ne zakonita zastopnica tožeče stranke. Kot pooblaščenka s pravniškim državnim izpitom lahko tožečo stranko zastopa v pravdnem postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, v postopku z revizijo pa glede na tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP zanjo ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj.
Ker ZVOP (1999) med prehodnimi in končnimi določbami ni imel določb, ki bi spremenile pristojnost odločanja v postopkih, začetih po prejšnjih predpisih, bi moralo Okrajno sodišče v Ljubljani v tej zadevi s postopkom nadaljevati in o predlogu odločiti v nepravdnem postopku, skladno z določbami ZVOP (1990).
ZS člen 97, 101.ZUP člen 202, 202/4. ZUS člen 2, 4.
spor o pristojnosti med Okrožnim sodiščem in upravnim sodiščem - dovolitev posega v človekove pravice - inšpekcijski pregled stanovanja
Zadeva za izdajo odločbe v smislu 4. odstavka 202. člena ZUP sodi v pristojnost okrožnega sodišča, ki je stvarno pristojno za odločanje o dovolitvi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine (člen 101 ZS-UPB3).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0010238
OZ člen 323.ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.ZPP člen 286, 339, 339/1.
pritožba - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - prenovitev (novacija) - razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - izpodbijanje domneve o enakih deležih zakoncev
Opustitev plačila posameznih obrokov kupnine ne zadošča za presojo, da je bila sklenjena darilna in ne prodajna pogodba. Sprememba pravne narave (že sklenjene) pogodbe v izpolnitveni fazi ni mogoča.
Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja.ZOR člen 66.
pogodba z navideznim kupcem
V obravnavanem primeru je šlo za posla s tako imenovanima "slamnatima" kupcema (pravice do brezplačnega uživanja). V takih primerih gre za tri udeležence pogodbenega razmerja: prodajalca, resničnega kupca in navideznega kupca. Resnični kupec noče (iz špekulativnih, ali pa tudi iz pravno in moralno povsem neoporečnih razlogov) ali ne more (na primer zato, da ne bi presegel nekoč Šv prejšnji socialistični ureditviĆ še dopusten obseg premoženja) skleniti kupne pogodbe. Zato sklene kupno pogodbo (v interesu resničnega kupca) navidezni kupec. Položaj prodajalca je pri tem lahko: 1) prodajalec lahko za dogovor med resničnim in navideznim kupcem sploh ne ve; 2) lahko za dogovor med resničnim in navideznim kupcem ve, vendar hoče le pogodbo z navideznim kupcem, samo z njim hoče biti v pogodbenem razmerju; in 3) lahko za dogovor med resničnim in navideznim kupcem ve in je njegova volja, da je njegov sopogodbenik resnični kupec. V prvih dveh primerih prodajna pogodba med prodajalcem in navideznim kupcem nikakor ni navidezna - ker namreč ni soglasne volje pogodbenikov o tem, da so njune izjave volje navidezne. Le v tretjem primeru je pogodba navidezna, in le v tem primeru se lahko pojavi vprašanje obstoja vzporedne prodajne pogodbe, namreč prikrite prodajne pogodbe med prodajalcem in resničnim kupcem.
Sodišče je odločilo le o tem, da pravna podlaga za denacionalizacijo v zvezi z vrnitvijo nepremičnin, podržavljenih na podlagi konkretne kupoprodajne pogodbe, ni podana. To pa ne pomeni, da ni denacionalizacija utemeljena iz kakšnega drugega razloga. Glede na izrek izpodbijane odločbe pa to ni predmet revizijskega odločanja.
pravica uporabe svojega jezika v postopku - pouk o pravici do prevajanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Zapis pouka obdolžencu o pravici do prevajanja (pri procesnih dejanjih) in njegove izjave v zapisniku je dokaz o opravljenem dejanju, za katerega velja izpodbojna domneva o resničnosti zapisane vsebine. Opustitev zapisa pouka in izjave je lahko relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka.
ZKP člen 39, 39/1-4, 39/1-6, 57, 371, 371/1-2, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev - izločitveni razlog - sodnik zaslišan kot priča - odklonitveni razlog - nepristranskost - zahteva za izločitev - predlog za pregon - umik predloga
Če obramba predlaga izločitev sodnika, mora z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da je podana okoliščina, na podlagi katere zatrjuje sodnikovo suspektnost po 6. točki 39. člena ZKP; z ničemer podkrepljeno zatrjevanje ne zadošča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23952
ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-11, 372, 372-1.KZ člen 224, 224/1.URS člen 28, 29/1-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - kršitev kazenskega zakona - poškodovanje tuje stvari
Obsojenčeva pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist ni bila kršena, saj so razlogi obeh sodb za zavrnitev dokaznih predlogov razumni in sprejemljivi, zahteva za varstvo zakonitosti pa razlogov tudi ne izpodbija.
Tožnik, ki kot vojaška oseba ni živel v R Sloveniji od sredine avgusta 1992 do 4.10.1991, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva. Kot vojaška oseba se je bil dolžan podrediti odredbam vojaških organov.
Če policija pri operativnem delu naključno opazi storilca kaznivega dejanja oziroma mu sledi, ne gre za ukrep tajnega opazovanja in sledenja, za katerega bi bila potrebna odredba oziroma odobritev.
Udeležba obsojenca, ko je upravljal osebni avtomobil, v katerem je soobsojenca pripeljal v gozd na kraj, kjer je bilo skrito mamilo, stražil do njegove vrnitve z mamilom, nato pa ga je spet odpeljal, pomeni objektivno sodelovanje pri izvršitvenih dejanjih prenašanja mamila in s tem sostorilstvo.
Tožnik utemeljuje revizijo s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njegovem mnenju upravičevale odškodnino v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen, čim se izkaže, da so bila vsa dejstva upoštevana že v pravnomočni sodbi.
Pretek časa od nastanka škode do odločanja vpliva na odmero višine odškodnine je le v opravičljivih primerih. Zgolj okoliščina, da je bilo odločeno po daljšem času, še ni razlog za višjo odškodnino. Zavarovalnica plača namesto odškodninsko odgovorne osebe in tako njena obveznost ne more biti večja od odškodninske obveznosti odgovorne osebe (919. člen ZOR) in ne pride v poštev pri direktni tožbi.