PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00084545
ZIL-1 člen 43, 43/1, 43/1-g, 43/1-j, 44, 44/1, 44/1-b, 44/1-f, 114, 114/1, 114/1-c. Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 člen 102, 102/2, 103.
blagovna znamka - nacionalna znamka - zaščitena geografska označba - pravo EU - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih - razveljavitev sodbe
Dejstva, ki se nanašajo na zmedo in zavajanje javnosti ne utemeljujejo zaključka o tem, da toženki ni mogoče prepovedati uporabe znamke na podlagi prej registrirane geografske označbe tožnice, ki vsebuje poimenovanje ZGO (Makedonija), kar predstavlja tako absolutni razlog po točki j) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 kot relativni razlog po točki f) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 (veljavnega po noveli ZIL-1E).
Izpodbijani znamki sta slovenski nacionalni znamki, zaradi česar se uporabljajo določbe ZIL-1 o blagovni znamki. Vendar ZIL-1 v tem delu napotuje na predpise EU, ki zagotavljajo zaščito ZGO. Tožničina ZGO je registrirana po pravu EU, zato mora sodišče presojati morebitno nasprotovanje toženkinih znamk pravilom EU o zaščiti, ki jo na ravni EU zagotavlja tožničina ZGO. Republika Slovenije je članica EU in mora zagotavljati sistem zaščite ZGO po predpisih EU.
ZIZ člen 180, 180/1, 180/3, 196, 196/2, 197, 198, 198/2, 201, 202. URS člen 23.
napotitev na pravdo - prekinitev izvršbe - zemljiški dolg - pravica do izvršbe
ZIZ v okviru 180. člena, ki ureja možnost ustavitve izvršbe na predlog upnika zemljiškega dolga, ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale postopek v primeru oporekanja obstoju (nastanku) terjatve upnika zemljiškega dolga. V nasprotju s prepričanjem pritožnika po presoji sodišča druge stopnje odločanje o tem vprašanju presega okvir presoje verjetne višine poplačila izvršilnega upnika in na to vezane presoje smotrnosti prodaje, ki jo izvršilno sodišče opravi na podlagi tretjega odstavka 180. člena ZIZ. Ker pa gre za položaj, ki se v bistvenih lastnostih ujema s položajem iz prvega odstavka 201. člena ZIZ in v katerem je treba tako izvršilnemu upniku kot upniku zemljiškega dolga zagotoviti enako pravno varstvo kot v položaju iz prvega odstavka 201. člena ZIZ, je treba tudi za postopek odločanja o obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki predlaga ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, analogno uporabiti določbe 201. in 202. člena ZIZ. Če je odločitev o obstoju izpodbijane terjatve upnika zemljiškega dolga odvisna od spornih dejstev, izvršilno sodišče v skladu z izrecno določbo 202. člena ZIZ o tem ni pristojno odločiti samo, ampak mora upnika, ki izpodbija terjatev, napotiti, naj v določenem roku začne pravdo. Glede na pojasnjeno mora tako ravnati tudi, če izvršilni upnik nasprotuje obstoju terjatve upnika zemljiškega dolga, ki je predlagal ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ. Nasprotno pritožbeno stališče zato ni utemeljeno.
jezik v postopku - glavna obravnava - prepis zvočnega posnetka - zaslišanje priče - prevajanje - sodni tolmač
Če oškodovanec kot tožilec, zaslišan ko priča, ne govori (v celoti) slovenskega jezika, je treba zagotoviti prevajanje s strani sodnega tolmača za bosanski jezik, ne glede na to ali tuj jezik, v katerem ne potekajo kazenski postopki v Republiki Sloveniji, razumejo tako razpravljajoča sodnica kot drugi udeleženci.
ZPP člen 278, 318, 318/1, 318/2, 339, 339/2, 339/2-7. SPZ člen 99.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazloženost odgovora na tožbo - nedopustni pritožbeni razlogi - nesklepčnost odgovora na tožbo - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - delna razveljavitev sodbe
V fazi odgovora na tožbo je tožencu naloženo le breme obrazloženosti, ne pa tudi sklepčnosti odgovora.Tudi nesklepčen (neutemeljen) odgovor na tožbo prepreči izdajo zamudne sodbe in vodi v nadaljnjo fazo postopka - vsebinsko obravnavanje tožbenega zahtevka.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - odločitev po uradni dolžnosti - nov plačilni nalog
Že iz izpodbijanega sklepa pravilno izhaja, da je skladno s prvim odstavkom 34.a člena ZST-1 rok za ugovor zoper plačilni nalog osem dni od vročitve le-tega. Glede na datum vročitve konkretnih plačilnih nalogov tožniku je torej osemdnevni rok za ugovor zoper njiju začel teči prvi naslednji dan, 12. 11. 2024, in se je iztekel v torek, 19. 11. 2024. Dne 26. 11. 2024 vloženi ugovor zoper plačilna naloga je zato prepozen in je nasprotna pritožbena trditev brez podlage v podatkih spisa.
URS člen 23. ZKP člen 39, 201, 201/1, 201/1-3, 472.
izločitev sodnika - izjemnost pripora za mladoletnike - hišni pripor - pripor - dvom o nepristranskosti sodnika - nepristranskost sodnika
Pritožbeno sodišče na podlagi opisanih kriterijev ugotavlja, da pritožnik v konkretni zadevi ni uspel ovreči domneve o osebni nepristranskosti sodnice, niti izkazati, da je podan objektivno upravičen dvom v nepristranskost njenega odločanja o podaljšanju hišnega pripora, zato je treba pritožnikove trditve o kršitvi določb kazenskega postopka ter 23. člena Ustave RS zavrniti kot neutemeljene. Ob tem, ko je sodnica sprva sicer odredila pripor, sedaj pa je kot predsednica tričlanskega senata sodelovala zgolj pri odločitvi o podaljšanju že odrejenega hišnega pripora, ko si predhodno očitno ni ustvarila tako močnih stališč, da jih tekom postopka ne bi mogla spremeniti, v kolikor bi se izkazale za zmotne (kar so se), ni zaznati niti sence dvoma v njeno nepristranskost.
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 339, 350, 353, 454, 454/1, 454/2, 458, 458/1, 458/2, 458/5. OZ člen 459, 633, 637, 637/2, 637/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odgovornost za stvarne napake - izpolnitev pogodbene obveznosti - trditveno in dokazno breme - neizvedba naroka
V zvezi z (ne)obstojem stvarnih napak je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da toženka ni uspela izkazati, da je videz dvigal predstavljal lastnost, katere pomanjkanje oziroma neustreznost pomenita stvarno napako. Toženka tožnici očita nepravilno izpolnitev ter pavšalno navaja, da dobavljena dvigala ne dosegajo zahtevane kakovosti in imajo zastarel videz. Zgolj trditev, da imajo vrata dvigal izrazito zastarel izgled in da ne dosegajo pričakovane kakovosti glede na v katalogu prikazane fotografije vzorcev, ne ustreza standardu, ki ga terjata 7. in 212. člen ZPP. V čem točno dobavljena dvigala odstopajo od v katalogu prikazanih fotografij vzorcev oziroma modelov dvigal, toženka ne pojasni. Četudi drži očitek, da je sodišče napačno ugotovilo, da izgled dvigal ni bil predmet pogodbe, toženka z njim ne more uspeti. Pomanjkanja trditev o pravno relevantnih dejstvih - konkretno o natančni vsebini kršitev pogodbenih obveznosti tožnice, navedb v čem konkretno izgled dvigal odstopa od izbrane barve v katalogu - ni mogoče nadomestiti z dokazi, za kar se zavzema toženka z očitkom, da sodišče ni zaslišalo z njene strani predlaganega njenega zakonitega zastopnika.
plačilo sodne takse - stranka oproščena plačila sodnih taks - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - sklenitev sodne poravnave - vsebina sodne poravnave - sodna poravnava - ugotovitev uspeha strank v pravdi
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je toženec zavezanec za plačilo takse za postopek o pritožbi, ker je tožnica z njo uspela. Odločilno je namreč načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznega procesnega dejanja (uspeh v pritožbenem postopku).
V sodni praksi ni enotnega stališča o tem, ali določba drugega odstavka 15. člena ZST-1 velja tudi za primer, ko se postopek zaključi s sodno poravnavo. Dilema je povezana z vprašanjem, ali je v primeru sklenitve sodne poravnave, ki je izraz volje strank, sploh mogoče govoriti o uspehu. Predmet sodne poravnave ni nujno enak predmetu zahtevka (lahko je širši). Poravnava lahko obsega poleg tožbenega zahtevka tudi ureditev drugih spornih vprašanj (z omejitvijo, da so predmet poravnave pravice in zahtevki, s katerimi se lahko razpolaga). Če v takšni sodni poravnavi ni določbe o tem, kako naj se uspeh vrednoti, deleža uspeha (za potrebe prevalitve taksne obveznosti) ni mogoče določiti.
predlog stranke za taksno oprostitev - zavrnitev predloga - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - materialni položaj - dohodki upravičenca in družinskih članov - osnovni znesek minimalnega dohodka - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - nedopustna pritožbena novota
V pritožbi tožnica sicer zatrjuje in dokazuje, da denarna sredstva na konkretnem transakcijskem računu uporablja za plačevanje vseh stroškov, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem njene kmetijske dejavnosti. Vendar pa višje sodišče ugotavlja, da tožnica navedb in dokazov v tej smeri v samem predlogu za taksno olajšavo ni podala in gre zato za nedopustno pritožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - delitev nepremičnin - prekinitev postopka - prekinitev nepravdnega postopka - predhodno vprašanje - oporoka - veljavnost oporoke - darilna pogodba - nadaljevanje postopka
Kadar je postopek prekinjen zato, ker sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP), se ta nadaljuje, ko je pravnomočno končan postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zamuda pritožbenega roka - upoštevanje prepozne pritožbe - obstoj tehtnega razloga - pogoji za zadržanje na zdravljenju - trajanje ukrepa - strokovno vprašanje
Pritožba odvetnice, vložena priporočeno po pošti 24. 3. 2025, je prepozna, vendar jo je sodišče druge stopnje obravnavalo na podlagi 36. člena ZNP-1, ker je ocenilo, da za to obstajajo tehtni razlogi, z izpodbijanim sklepom pa so prizadete le pravice osebe, v korist katere je bila vložena nepravočasna pritožba, zato z obravnavanjem pritožbe tudi niso prizadete pravice drugih oseb.
Vprašanje potrebnega časa pridržanja za čas zdravljenja je strokovno vprašanje. V sklepu je določen le skrajni rok oziroma najdaljši čas zadržanja. Če se zdravstveno stanje osebe toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, pa jo v skladu s prvim odstavkom 71. člena ZDZdr psihiatrična bolnišnica še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00083919
ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 206. KZ-1 člen 74, 76, 76/1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - reševanje predhodnega vprašanja - obstoj kaznivega dejanja - premoženjska korist - odvzem premoženjske koristi - identično dejansko stanje
Glede na opisane značilnosti instituta odvzema premoženjske koristi ni dvoma, da je odločanje o slednjem povezano z odločanjem o krivdi in sankciji oziroma da je obsodilna sodba predpostavka za odvzem premoženjske koristi. Vprašanje, ali gotovina, ki jo je toženka vzela iz sefa, pomeni premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, ne more predstavljati samostojnega predhodnega vprašanja. Obstoj kaznivega dejanja davčne zatajitve pa ne more predstavljati predhodnega vprašanja v obravnavani pravdi zaradi plačila odškodnine, saj ne gre za položaj iz drugega odstavka 206. člena ZPP oziroma za primer, ko bil bil obstoj kaznivega dejanja pogoj za nastanek civilnopravne posledice.
pripadajoče zemljišče - ugotovitev pripadajočega zemljišča - stanovanjska soseska - skupno pripadajoče zemljišče - zelenica - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - urbanizem - prostorski akti - zazidalni načrt - javne površine - pretekla raba zemljišča - vzdrževanje - trditveno in dokazno breme - vzdrževanje pešpoti
Bistveno je, da so bile poti načrtovane predvsem kot povezava med javno cestno mrežo in atrijskimi hišami, kar kaže na namen posebne organizacije naselja z izločitvijo voznega prometa iz stanovanjskih karejev ter njegovo omejitvijo na obrobje, pri čemer je notranjost kareja namenjena pešcem. Tudi če med njimi ne gre le za stanovalce soseske, temveč pot uporabljajo tudi občasni sprehajalci, to ne spremeni položaja zelenic kot skupnega pripadajočega zemljišča k stavbam obravnavane soseske.
naknadno predloženi dokazi v sporih majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - sečnja v gozdu
Pravilno sodišče prve stopnje ni upoštevalo listin predloženih na tretjem naroku, o slednjem pa ima ustrezne razloge v 8. točki obrazložitve. V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP).
Nobena od določb ZPP, v katerih so urejeni stroški postopka, se ne prilega v celoti situaciji, kot je obravnavana, zlasti situaciji, ko tožeča stranka po priznanju terjatve v stečajnem postopku umakne tožbo. Po presoji pritožbena sodišča je v takšnem primeru priznanje terjatve v stečajnem postopku treba smiselno šteti kot izpolnitev zahtevka v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP. Pri tem je treba upoštevati sistematiko stečajnega postopka in način poplačila upnikov v njem, saj tožena stranka kot stečajni dolžnik terjatve ne more plačati kadarkoli, temveč šele na podlagi pravnomočnega sklepa o razdelitvi stečajne mase.
ZIKS člen 145, 145a, 145b, 145b-2, 145b-3, 145č. ZDen člen 26, 26/1, 27, 27/1, 27/10. ZNP člen 40, 40/1, 42, 139. ZPP člen 286-b, 286b/1, 300, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 365-2.
vrnitev gozda - odškodnina - pasivna legitimacija - zavezanec za vrnitev - zavezanec za plačilo odškodnine - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - nepravdni postopek - stroški postopka - vrnitev premoženja - stroški nepravdnega postopka - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - ZIKS
Pritožbeno sodišče pritrjuje materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka (RS) za vračilo gozda in plačilo odškodnine v obravnavani zadevi glede na določbe ZIKS in ZDen ni pasivno legitimirana. Po 2. točki 145.b člena ZIKS je namreč zavezanec za vrnitev gozdov v lasti RS Sklad. Tudi po prvem odstavku 27. člena ZDen, ki se glede na prvi odstavek 145.a člen ZIKS smiselno uporablja, je Sklad zavezanec za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov in nadomestnih zemljišč.
Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 83/2018 z dne 19. 7. 2018 že zavzelo stališče, da je zavezanec za plačilo (oziroma doplačilo) odškodnine lahko le isti subjekt, kot je zavezan za vračilo same (manjvredne) nepremičnine. Pojasnilo je, da je odškodninski zahtevek po 26. členu ZDen akcesoren obveznosti vračila nepremične v naravi in da gre za doplačilo, namenjeno popolni restituciji upravičenca, ki mu je bila v naravi vrnjena nepremičnina, ki je dejansko vredna manj od nepremičnine, ki mu je bila zaplenjena. Ker je torej nepremičnina, ki je predmet konkretnega predloga za vračilo, gozd v lasti RS, je zavezanec za vrnitev Sklad (2. točka 145.b člena ZIKS in prvi odstavek 27. člena ZDen v zvezi s prvim odstavkom 145a. člena ZIKS). Sklad pa je tudi zavezanec za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti gozda zaradi izseka (prvi odstavek 26. člena ZDen v zvezi s prvim odstavkom 145a. člena ZIKS).
stvarna pristojnost sodišča - določitev vrednosti spornega predmeta - podatki gurs - ugotovitev vrednosti nepremičnine - vrednotenje nepremičnin
V obravnavani zadevi je po ugovoru tožencev sodišče pravilno opravilo svojo korekturno dolžnost po tretjem odstavku 44. člena ZPP, saj se je postavilo vprašanje o stvarni pristojnosti. Tožnik v obravnavani zadevi podaja stvarnopravni zahtevek, pri čemer zahteva, da se pri več nepremičninah njegov lastniški delež zaradi priposestvovanja, poveča iz 1/4 na celoto, torej za ¾. Glede na vsebino tožbenega zahtevka je pravilna določitev vrednosti, ki sledi vrednosti nepremičnin na podlagi javno dostopnih podatkov GURS. Pri presoji teh vprašanj je sodišče prve stopnje sledilo ustaljeni sodni praksi, ki poudarja, da so podatki GURS, ki so vsem javno dostopni, hiter in primeren način za ugotavljanje pravilnosti vrednosti spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084329
ZPP člen 13, 206, 206/1.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je določitev pripadajočega zemljišča glede na vsebino izreka sklepa o ugotovitvi pripadajočega zemljišča organsko povezana s predhodno vzpostavljeno etažno lastnino na stavbi, v zvezi s katero se ugotavlja takšno zemljišče. Gre za tipično predhodno vprašanje, saj je od tega odvisno, kakšna oblika lastnine lastnika stavbe obstaja na pripadajočem zemljišču.
DZ člen 141, 161, 162, 163, 163/1, 163/2. ZNP-1 člen 42.
začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - začasna določitev stikov - nadzorovani stiki - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravica do osebnih stikov z otrokom - zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka
Niti iz sklepa sodišča prve stopnje niti iz mnenja CSD ne izhaja, zakaj je predlagano izvajanje stikov s petletnim otrokom enkrat tedensko, preobsežen stik.
Osnovni namen stikov otroka s starši je, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi, in občutek medsebojne pripadnosti, stiki pa se izvajajo le pod pogojem, da so za otroka varni in v njegovo korist.