ZIZ člen 6, 6/5, 15. ZPP člen 249, 249/1, 365, 365-2.
nagrada in stroški izvedenca - nastanek pravice do nagrade in povračila stroškov - pravica do nagrade za opravljeno delo - izvedenina - izvedensko mnenje - cenilec - cenitveno poročilo - nekonkretizirane pritožbene navedbe
Ker je cenilec naloženo delo opravil (kar pritožbeno ni izpodbijano), ima v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ ter določbami Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pravico do povračila stroškov, kakor tudi pravido do nagrade za opravljeno delo. Dolžnik pa višini odmerjene nagrade in nadomestila za stroške cenilca ne nasprotuje obrazloženo in konkretizirano.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - begosumnost - utemeljen sum - nespremenjene okoliščine
Iz izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev sodišča prve stopnje, da so razlogi, ki so narekovali odreditev pripora zoper obdolženca, ob vložitvi obtožnice niso spremenili in so še vedno podani. Tako je ugotovljeno, da je še vedno podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, da je še vedno podana konkretna in realna begosumna nevarnost obdolženca ter da je pripor neizogibno potreben in sorazmeren ukrep.
ZPrCP člen 8, 8/1, 8/2, 46, 46/6, 46/6-2. ZP-1 člen 7.
napačna uporaba materialnega prava - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - pravica do obrambe - domneva nedolžnosti - dokazni standard gotovosti
Prekrškovni organ je pridobil podatke o domnevnem storilcu prekrška, za katerega pa domneva iz 8. člena ZPrCP več ne velja, saj se je s trenutkom identifikacije sum na storitev prekrška osredotočil na storilca, za katerega velja domneva nedolžnosti in je na prekrškovnem organu breme, da predloži dokaze o prekršku in na sodišču, da dokaze oceni ter v skladu z domnevo nedolžnosti presodi, ali je storilcu prekršek dokazan onkraj razumnega dvoma, torej z gotovostjo.
plačilo stroškov stečajnega postopka - neobstoječe pravno sredstvo
V ZFPPIPP pravnega sredstva, za katero se zavzema pritožnik, ni. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo njegovo vlogo, naj se družbi A., d. o. o., naloži vrniti 62.000 EUR z obrestmi od prejema plačila.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - odsvojitev poslovnega deleža - obstoj dolga
Če družbeniki vedo, da subjekt vpisa ima neporavnane obveznosti do upnikov, izjave v skladu s prvim odstavkom 425. člena ZGD-1 ne morejo podati, kar pomeni, da niso podani pogoji za prenehanje družbe po skrajšanem postopku.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje obravnavane zadeve ugotovilo pravilno in popolno, zagovor obdolženca in izvedene dokaze je pravilno ocenilo in utemeljeno zaključilo, da je obdolžencu storitev očitanega kaznivega dejanja dokazana. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je navedlo tehtne in prepričljive razloge, s katerimi je utemeljilo prvostopenjski krivdni izrek in pritožbeno sodišče z njimi v celoti soglaša, jih sprejema kot pravilne in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje, pritožba pa ne prinaša ničesar novega in nič takega, kar bi povzročilo dvom v pravilnost na prvi stopnji sprejetih dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 429. ZSReg člen 4.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - poslovni naslov - dovoljenje lastnika nepremičnine za prijavo poslovnega naslova - sprememba lastništva nepremičnine - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu
V primeru poznejših sprememb lastništva objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, se ne zahteva novo dovoljenje lastnika nepremičnine. Od trenutka, ko je bil v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe skladno s tedaj veljavno zakonodajo, preklic dovoljenja nima registrskih posledic, enako pa tudi ne poznejše spremembe lastništva nepremičnine.
SPZ člen 32, 33, 33/3. ZIZ člen 15, 226, 226/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 2, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8.
motenje posesti - protipravnost posega v posest - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - nedenarna nenadomestna obveznost - izvedba predlaganih dokazov - prekinitev postopka zaradi stečaja - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - neprerekana dejstva
Skladno s tretjim odstavkom 33. člena SPZ lahko le zakon izključi protipravnost posega v posest. To pomeni, da protipravnosti posega v posest ni mogoče izključiti s pravnim poslom. Nedopustno je reševanje sporov med najemnikom in najemodajalcem na način, da se skuša najemojemalca prisiliti k plačilu najemnine ali stroškov z odklopom elektrike, vode, ipd.
Ker je toženec tisti, ki je odklopil elektriko in prekinil dotok vode v lokala tožnikov, oziroma je bilo to storjeno po njegovem nalogu, je on tisti, ki mora vzpostaviti prvotno stanje ne glede na to, če bi to lahko naredila tožnika ali kdo tretji. Razlog za to je v nujnosti hitrega ukrepanja.
Tožencu ni mogoče naložiti vzpostavitve prejšnjega stanja na način, ki presega njegova motilna ravnanja.
Prepoved nadaljnjega motenja presega domet regulacijske začasne odredbe. Izdaja začasne odredbe je pridržana za izjemne situacije, ko je treba zaradi preprečitve nenadomestljive škode ali nasilja še pred zaključkom kontradiktornega postopka začasno urediti med strankama postopka sporno razmerje; morebitnih bodočih motenj posesti z regulacijsko začasno odredbo ni dopustno urejati.
Za izrek denarne kazni po 226. členu ZIZ zgolj s stopnjo verjetnosti ugotovljena dejstva ne zadostujejo.
Materialnopravno zmotno stališče tožnikov, da se lahko predlagana denarna kazen izreče za vsak dan kršitve, sodišču ne daje podlage za odločanje preko zneska, navedenega v predlogu za izdajo začasne odredbe.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - registrski postopek - hitrost postopka - obrazložitev sodne odločbe - pravica do izjave v postopku - pravica do pritožbe
Registrski postopek je sicer hiter postopek, vendar pa hitrost postopka ne sme izničiti strankine pravice do izjave, kar se je zgodilo v tem postopku. Pri tem ima predlagatelj izrecno določeno pravico do pritožbe, ki pa ostane zgolj črka na papirju, če ni v odločitvi sodišča prve stopnje seznanjen s konkretnimi dejstvi, na katerih temelji odločitev sodišča.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 4, 35, 35/1, 35/2, 38. 39. 40. 44. 45, 50, 74. ZMZPP člen 19, 20. ZPP člen 125a, 125a/4, 339, 339/1.
mednarodna prodaja blaga - stvarne napake predmeta prodaje - pobot (kompenzacija) - odgovornost prodajalca za stvarne napake - jamčevalne sankcije
Konvencija združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (v nadaljevanju CISG) se uporablja, če imata stranki sedeža v različnih državah (člen 1/1 CISG). Konvencija se uporablja neposredno, to je na podlagi avtonomnih predpostavk uporabe, če imata stranki sedeža v državah, ki sta pogodbenici konvencije (v državi članici).
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - stiki med očetom in otrokom - preživnina - potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninsko breme - bivanje v tujini
Odstop od primarne, osnovne oblike starševske skrbi (skupnega starševstva) je utemeljen le tedaj, ko za to, da se enega od staršev omeji glede varstva, vzgoje in oskrbe otroka, obstojijo posebni, upravičeni razlogi, na primer nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, narkomanija, resna telesna ali duševna bolezen enega od staršev in drugi podobni razlogi, zaradi katerih eden od staršev ni sposoben ali voljan kakovostno poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo otrok z upoštevanjem največje koristi otrok. Pritožbeno sodišče tako aksiomatičnega pogleda ne deli, ker meni, da je v nasprotju z mnogimi manj ekstremnimi življenjskimi situacijami, ki skupnega starševstva žal de facto ne omogočajo. Poleg tega ali celo predvsem pa tako stroga interpretacija na abstraktni ravni nima nobene zakonske podlage. Treba je torej vedno presojati okoliščine konkretnega primera.
preživnina - zahtevek na zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - študij - študentsko delo - potrebe preživninskega upravičenca - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - državna štipendija
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče predlagateljičino državno štipendijo štelo kot del njenih dohodkov, ki ga je treba odšteti od zneska ugotovljenih potreb. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče od nje zahteva, da naj si del svojih potreb krije z zaslužkom od študentskega dela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00084095
KZ-1 člen 57, 57/3, 58, 61, 74, 75, 204, 204/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 506. URS člen 29, 29/-1.
tatvina - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasen izrek - nejasni razlogi - pogojna obsodba - posebni pogoj - rok za izpolnitev naloženih obveznosti - odvzem premoženjske koristi - vrnitev premoženjske koristi - preklic pogojne obsodbe - premoženjskopravni zahtevek - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - odvzem stvari - dejanska oblast nad stvarjo - posest - pravna opredelitev dejanja - pravica do obrambe - pravica do obveščenosti
Predmet obravnavane zadeve je kaznivo dejanje tatvine iz prvega odstavka 204. člena KZ-1, katerega izvršitveno ravnanje je odvzem stvari. Gre za ravnanje, s katerim storilec proti volji dotedanjega imetnika pridobi dejansko (fizično) oblast nad stvarjo in jo hkrati onemogoči dotedanjemu imetniku. Za odvzem se torej zahtevajo naslednji elementi: 1) stvar mora biti pred odvzemom v dejanski oblasti druge osebe, 2) storilec mora stvar pridobiti proti volji te osebe, 3) storilec mora pridobiti dejansko oblast nad stvarjo in jo hkrati onemogočiti prejšnjemu imetniku.
tožba za nedopustnost izvršbe - predlog za prekinitev postopka - zavrženje tožbe - ugovor tretjega - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - preuranjena tožba
Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz drugega odstavka 65. člena ZIZ je preuranjena. Takšno je tudi stališče sodne prakse. V predmetni zadevi v času vložitve tožbe namreč sklep sodišča o zavrnitvi ugovora tretjega še ni postal pravnomočen, saj se je zoper njega pritožil upnik (toženec).
SPZ člen 272. ZTLR člen 12, 12/1. ZPP člen 189, 319, 319/2.
zakonita stavbna pravica - pomanjkanje pasivne legitimacije - pasivna legitimacija lastnika - ugovor res iudicata - ugovor litispendence - načelo publicitete - pravica uporabe - zemljišče v družbeni lastnini - dovoljenje za gradnjo - razpolagalna upravičenja - tožba na ugotovitev lastninske pravice
V tožbi na ugotovitev zakonite stavbne pravice je pasivno legitimiran lastnik zemljišča.
Tožniki z ugotovljeno črno gradnjo prizidka na spornem zemljišču niso pridobili lastninske pravice na spornem objektu niti zakonite stavbne pravice na zemljišču, na katerem stoji prizidek.
ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4. ZGD-1 člen 501, 501/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44, 44/2, 44/2-1.
izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev - postopek izključitve - vpis izbrisa družbenika iz družbe
Postopek izključitve družbenika mora biti v družbeni pogodbi v zadostni meri opredeljen. Bistveno namreč je, da družbeniki (že vnaprej) vedo, kdo lahko predlaga njihovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov, kateri organ o tem odloča in kako. Z vidika zakonitosti izvedbe samega postopka izključitve pa je zlasti pomembno, da je družbeniku pojasnjeno, iz katerih razlogov se predlaga njegova izključitev in da mu je dana možnost, da se o predlogu izjavi in da družbenike seznani s svojim stališčem. Družbena pogodba mora določati tudi razloge za izključitev.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 433. ZSReg člen 4.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - dovoljenje lastnika nepremičnine za prijavo poslovnega naslova - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu
Od trenutka, ko je bil v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe skladno s tedaj veljavno zakonodajo, preklic dovoljenja za poslovanje na navedenem naslovu oziroma sprememba lastništva objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, nista razloga, ki bi ju bilo mogoče umestiti v domnevno bazo iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP kot razlog za izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije.
V primerih, ko overjena izjava (dovoljenje) lastniku objekta sploh ni (bila) potrebna, gole navedbe (sedanjega) lastnika, da subjekt vpisa nima dovoljenja lastnika objekta, ne zadoščajo za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Pritožbeni postopek ni namenjen ponovitvi prvostopenjskega postopka, pač pa preizkusu pravilnosti razlogov v izpodbijani sodbi. Bistvo pritožbe je prav opozarjanje na domnevne nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so razvidne iz same sodbe ali ki jih je sodišče prve stopnje zagrešilo z nepravilnim vodenjem postopka. Zgolj prepis navedb v pritožbi, ki jih je stranka podala že pred sodiščem prve stopnje, praviloma ne more (tudi v tej zadevi ne) pripeljati do uspeha pritožnice, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča prve stopnje na njene navedbe. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi utemeljilo svojo odločitev glede primerne višine pogodbene kazni, zato pritožnica s ponavljanjem svojih navedb glede višine le-te ne more omajati.
V pravdi za plačilo denarne pogodbene kazni dolžnik lahko uveljavlja njeno zmanjšanje, skladno z določbo 252. člena OZ, tudi z ugovorom, kar je v konkretnem primeru toženka tudi storila. Pri odločanju o ugovoru pa se lahko opre tudi na druge dejanske trditve dolžnika in ne le na tiste, ki jih ta poda v utemeljitev ugovora. Sodišče je ugotovilo, da ustrezna pogodbena kazen, ki bi glede na okoliščine primera: povprečno letno provizijo in stroške marketinga obenem še imela intenziven odvračalni učinek, znaša 2500 EUR.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 161. člena DZ, ki določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084089
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-2. SPZ člen 88, 89, 217, 217/1, 218, 222, 222/1, 225, 225/2. ZZK-1 člen 37, 37/1, 79, 79/1, 79/1-1. ZPP člen 190, 286b, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZKN člen 18.
priposestvovanje služnosti - služnost poti - dobra vera - obseg stvarne služnosti - nujna pot - sklepčnost zahtevka - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - bistveno spremenjene okoliščine - začasna odredba - vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - zaznamba prepovedi parcelacije in prometa z nepremičnino - zaznamba spora - nevarnost za uveljavitev terjatve - evidentiranje sprememb na podlagi sodne odločbe - katastrski vpis - prepozno grajanje kršitev postopka - nasprotna tožba
Lokacijsko evidentiranje območja stvarne služnosti v katastru nepremičnin je predmet posebne vrste katastrskega postopka in glede na določila ZKN ni obvezno, temveč je stvar proste izbire. Tudi SPZ nikjer ne določa, da bi bil vpis območja stvarne služnosti v kataster konstitutivni pogoj za ugotovitev oz. pridobitev služnosti v sodnem postopku.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je kot neutemeljen zavrnilo ugovor pravnomočno razsojene stvari. Obrazložitvi, da gre v predmetni zadevi za povsem drugo dejansko in pravno podlago spora (priposestvovanje), pritožbeno sodišče dodaja, da gre tudi za druge vrste sodni postopek (pravdni, tam nepravdni postopek) in za druge stranke postopka kot v postopku za ustanovitev nujne poti (sedaj sta tožena tudi nova solastnika služeče nepremičnine).