ZIZ člen 38, 38/5, 88, 88/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 42, 42/4, 48, 53, 73. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 16.
izvršilni stroški – stroški izvršitelja – potrebnost stroškov – strošek neuspešnega rubeža – odredba za nasilen vstop – ponovitev rubeža – oprava rubeža v popoldanskem času – plačilo v stalnem znesku – priprava obračuna zamudnih obresti – obračun stroškov – vpogled v uradne evidence – pridobitev podatkov o naslovu dolžnikovega prebivališča – poizvedbe o lastništvu motornih vozil
V skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim pripada izvršitelju plačilo v stalnem znesku po drugi alineji tarifne številke 16 za obračun zakonitih zamudnih obresti, po sedmi alineji tarifne številke 16 pa tudi za pripravo stroškovnika v vrednosti 20 točk.
Nedvomno je potrebno preprečiti v nedogled nastajanje stroškov z neuspešnimi rubeži, vendar ni mogoče prezreti, da je bil v konkretnem primeru poizkušan drugi rubež v popoldanskih urah, prvi pa v dopoldanskih urah. Izvršitelj je tako ravnal pravilno, saj je poizkušal drugi rubež opraviti v popoldanskem času ravno iz razloga, ker je bil prvi rubež neuspešen v dopoldanskem času. Zato izvršitelju ni mogoče očitati neskrbnosti in povzročanja nepotrebnih stroškov.
Z vpogledom v uradne evidence lahko izvršitelj v skladu s 4. členom ZIZ ter po tarifni številki 16 Pravilnika hitro in enostavno pridobi podatke o dolžnikovem naslovu. Da te podatke lahko vpogleda, potrebuje predhodno odobritev pristojnega organa. Z izkazom, da je izvršitelj opravil vpogled v uradno evidenco, je izkazal opravo izvršilnega dejanja (ugotavljanje dolžnikovega naslova), za katerega mu po Pravilniku gre denarna nagrada v višini 50 točk.
Enako gredo izvršitelju stroški v zvezi z opravo poizvedb o lastništvu osebnih avtomobilov dolžnika.
napoved pritožbe kot procesna predpostavka - nedovoljena pritožba
Ker je glede na zakonske določbe napoved pritožbe procesna predpostavka, pravdna stranka pa ne napove pritožbe v določenem (oziroma predpisanem (8 dnevnem roku)) po prejemu sodbe prve stopnje iz prvega odstavka 496. člena ZPP, je pritožba zoper sodbo prve stopnje iz četrtega odstavka 496. člena ZPP (sodbo s popolno oziroma polno obrazložitvijo) nedovoljena.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071080
OZ člen 171. ZPP člen 14, 156, 156/1, 347, 347/2.
odškodninska odgovornost – zavarovalni kasko – ponovna prijava škodnega dogodka – kaznivo dejanje goljufije – identično dejansko stanje – soprispevek – zavarovanje že poškodovanega vozila – nezadostna skrbnost zavarovalnice – glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje – ponovitev nekaterih že izvedenih dokazov – odločitev o stroških postopka – separatni stroški – preložitev naroka
Tožeča stranka je s svojim ravnanjem soprispevala k nastanku škode, njen soprispevek pa je sodišče odmerilo na eno polovico. Tožeča stranka je nedvomno zavarovala že poškodovano vozilo, pri čemer je ogled opravila bodisi površno, bodisi ga sploh ni opravila, v vsakem primeru pa ni ravnala s tako skrbnostjo, kot bi morala ravnati. Tožena stranka pa je tista, ki je po zavrnitvi zahtevka ob ponovni prijavi popravila datum škodnega dogodka in tožečo stranko zavedla, da je do škodnega dogodka prišlo po sklenitvi zavarovalne pogodbe.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede člen 9. ZVis člen 59.
kolektivni delovni spor - skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo - napredovanje v naziv
Ločiti je treba postopek izvolitve v naziv (habilitacijski postopek), ki je posebej določen in je zoper odločbo v takem postopku predviden upravni spor in delovnopravni položaj delavca - visokošolskega učitelja. Izvolitev v habilitacijski naziv je pogoj za zasedbo različnih delovnih mest v sistemu univerze, saj gre za stopnjo znanstveno raziskovalne in pedagoške usposobljenosti kandidata, sama zase pa ta ne spreminja delovnopravnega položaja delavca. O izvolitvi v habilitacijske nazive odloča senat članice univerze, o napredovanju v višji naziv oziroma v plačne razrede pa dekan fakultete, različna sta tudi postopka in pristojnost sodišč v kasnejšem sodnem sporu, poleg tega pa habilitacijski naziv ni trajen (lahko pride do njegovega odvzema ali nepodaljšanja habilitacije) in ga lahko pridobi celo nekdo, ki ni zaposlen na univerzi. Ker izvolitev v višji habilitacijski naziv ne pomeni napredovanja po Pravilniku o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede, izpodbijana določba pravilnika (9. člen), ki se nanaša na vprašanje napredovanja zaposlenih pri nasprotni udeleženki na pedagoških delovnih mestih, za katere se zahteva izvolitev v naziv, ni v neskladju z ureditvijo po ZSPJS glede napredovanja v naziv in posledično drugih pravic iz delovnega prava (plača...).
Glede na to, da izvolitev v višji habilitacijski naziv sama zase ne vpliva na delovnopravni položaj delavca (delovno mesto, plača, naziv po ZJU), je zakonita tudi določba drugega odstavka 9. člena Pravilnika, po kateri lahko delavec, ki je pridobil višji habilitacijski naziv, napreduje na delovno mesto višje tarifne skupine oziroma v nazivu delovnega mesta samo na podlagi predloga odgovorne osebe članice, ustrezno sistemiziranega delovnega mesta in zagotovljenih finančnih sredstev članice, ob soglasju rektorja univerze. Avtonomna odločitev nasprotnega udeleženca kot delodajalca je, ali bo ponudila delavcu pogodbo o zaposlitvi za (novo) delovno mesto, zavezuje pa ga Splošni akt o organizaciji in sistemizaciji univerze in članic. Glede na tako splošno ureditev in ob dejstvu, da je pridobitev habilitacijskega naziva povsem ločena od siceršnjega delovnopravnega statusa pedagoškega delavca pri nasprotnem udeležencu, je skladno z ZSPJS in kolektivno pogodbo, da se za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za novo delovno mesto zahteva predlog odgovorne osebe članice, sistemiziranost takega delovnega mesta in zagotovljenost finančnih sredstev pri članici.
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da v situaciji, ko izvršitelj ob poskusu oprave rubeža ugotovi, da dolžnika ni doma oziroma noče zaklenjenega stanovanja odpreti, najprej v skladu s 73. členom Pravilnika pusti poziv dolžniku tako, da mu ga pusti v njegovem hišnem predalčniku oziroma na ustreznem mestu z namenom, da se bo dolžnik lahko z njim seznanil. To je v konkretnem postopku izvršitelj storil 13. 10. 2014 in bi ob ponovnem rubežu dne 3. 4. 2015 zaradi izogibanja nastalim stroškom v zvezi z neuspešnim rubežem, moral nasilno vstopiti v zaklenjen dolžnikov prostor v skladu z odredbo sodišča. Ker tega ni storil, mu ne pripadajo priglašeni stroški v višini 63,00 EUR za neuspešen rubež 3. 4. 2015 in v zvezi s to postavko tudi ne priglašeni prevozni in materialni stroški.
dodatek za pomoč in postrežbo - stalni nadzor - upravičenost do dodatka
Pri tožniku kljub paranoidni shizofreniji, za katero se zdravi že vrsto let in je bil tudi večkrat hospitaliziran, zaenkrat ni izkazana stalna potreba po nadzoru zaradi zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb. V času remisije je pri njem povsem ohranjena realitetna kontrola. Pri tožniku tudi ni ugotovljenega upada mentalnih sposobnosti, je normalno inteligenten, sposoben opravljati vse osnovne življenjske potrebe. Se sicer zaveda neustreznosti svojega vedenja, vendar se mu to ne zdi pomembno. Zato v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014419
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - absolutna bistvena kršitev določb postopka - policist
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da tožnik (policist) ravnanja iskane osebe in ljudi v romski skupnosti ni mogel nadzorovati, tako da je sam dogodek predstavljal povečano nevarnost, kar bi lahko bila podlaga za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti druge toženke (tožnikovega delodajalca). Vendar pa je preuranjeno sklenilo, da je druga toženka prosta odgovornosti, ker je škoda nastala izključno zaradi tožnikovih nepravilnosti pri izvrševanju delovnih obveznosti v zvezi z akcijo prijetja iskane osebe, saj je to ugotovitev sprejelo zgolj na podlagi izpovedi tožnika in listinskih dokazov. Tožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da so njegove trditve glede poteka akcije prijetja iskane osebe drugačne od ugotovitev sodišča prve stopnje, to pa v razlogih sodbe ni pojasnilo, zakaj je sledilo listinskim dokazom (ti so po svoji vsebini uradni zaznamki oziroma zapisniki o razgovorih). Zaradi tega dokazne ocene sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
obračun za delo izvršitelja - odmera stroškov dolžniku
Dolžnik v postopku do dokončnosti obračuna nima vpliva na to, kako izvršitelj obračunava terjatev, saj samega obračuna ne more grajati, ker gre do takrat zgolj za razmerje med upnikom in izvršiteljem in je upnik tisti, ki plača stroške izvršbe, povrnitev katerih pa lahko zahteva le preko sodišča tako, da le-to izda sklep o njihovi odmeri in jih naloži v poplačilo dolžniku.
otroški dodatek - stroški postopka - brezplačna pravna denarna pomoč
V 7. odstavku 40. člena ZBPP je določeno, da sodišče v primeru, če je znesek, za katerega je v odločbi o stroških postopka odločilo, da ga mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije (v konkretnem primeru proračuna prvostopenjskega sodišča), višji od zneska brezplačne pravne pomoči, ki ga pozneje odobri strokovna služba za BPP, in je znesek že plačan v korist proračuna, upravičencu do brezplačne pravne pomoči iz proračuna povrne znesek v višini razlike do neodobrenega dela brezplačne pravne pomoči. Le v kolikor nasprotna stranka navedenega zneska še ni plačala v korist proračuna, se terjatev v tem delu odstopi upravičencu do brezplačne pravne pomoči. To pomeni, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani dolžno ex lege za tožnika, ki je v sporu o glavni stvari uspel, na račun pooblaščenega odvetnika vrniti razliko med z izpodbijanim sklepom priznanim zneskom in zneskom, odmerjenim z upravno odločbo službe BPP. Sodišče kot zavezanec bo tako postopalo, v kolikor je tožena stranka odmerjeni znesek že nakazala na njegov račun oz. bo terjatev v višini razlike odstopilo upravičencu do brezplačne pravne pomoči, če nasprotna stranka po sodni odločbi odmerjenega zneska še ni plačala.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 212.
sodna taksa - oprostitev plačila - premoženjsko stanje
Oprostitev plačila sodne takse je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (1. odstavek 11. člena ZST-1). Ker tožeča stranka s predloženimi podatki o njenem premoženjskem stanju ni uspela izkazati, da bi takojšnje plačilo odmerjene sodne takse resno ogrozilo njeno dejavnost, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.
S točko II. izreka sklepa je sodišče prve stopnje tožeči stranki že naložilo plačilo sodne takse v znesku 306,00 EUR, plačilnega naloga pa predhodno ni izdalo. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, ki sodišču nalaga, da najprej izda plačilni nalog, zoper katerega ima zavezanec še pravico do vložitve ugovora (34.a člen ZST-1). Ohranitev točke II izreka prvostopenjskega sklepa v veljavi bi pomenila, da je tožeči stranki odvzeta pravica do ugovora. Zato je pritožbeno sodišče točko II izreka prvostopenjskega sklepa razveljavilo.
odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - zahteva upnika
O povrnitvi nadaljnjih izvršilnih stroškov je namreč mogoče odločati zgolj na zahtevo upnika, ki jo le-ta poda pravočasno, skladno z zgoraj omenjenimi določbami ZIZ. Ker upnik takšne zahteve ni podal, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da odloča o povrnitvi stroškov.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vsebina tožbe - razširitev tožbe v pritožbi
Tožnik šele v pritožbi uveljavlja ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu še za obdobja, o katerih s prvostopenjsko sodbo ni bilo odločeno. Taka razširitev tožbe šele v pritožbenem postopku pa ni dopustna, saj je razširitev tožbe možna le do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014510
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 171. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - krivdna odgovornost - soprispevek
Tožnica se je poškodovala na delu pri prvotoženi stranki (delodajalcu), ko je z roko posegla v območje polnilnega stroja skozi majhno odprtino pod zaščitnimi vrati v času delovanja stroja oziroma v času, ko so bila zaščitna vrata zaprta. Pri tem je roko potisnila v predel varilne čeljusti, kar je povzročilo, da ji je varilna čeljust stisnila prste, tako da si je poškodovala tri prste na levi roki. Delavci so morali zastoje na pakirnem stroju zaradi težav s folijo odpravljati sami, in sicer ročno, saj se drugače ni dalo. Prvotožena stranka pa je takšno prakso izvajanja dela dopuščala. Tožnica zastoja ni mogla odpravljati drugače, kot na opisani način ter je kljub poseganju v stroj na mestu, ki je za to predvideno, obstajala možnost oziroma je bilo mogoče seči v stroj pregloboko, kar pomeni, da tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti iz 5. člena ZVZD. Zato je podana krivdna odškodninska odgovornost prvotožene stranke za nastalo nezgodo. Ker je tožnica ravnala tako, kot je bilo pri prvotoženi stranki običajno, znaša njen soprispevek k nastanku škode 30 %.
V tem socialnem sporu tožeča stranka od toženca uveljavlja vračilo štipendije, ker toženec ni izpolnil obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije. Gre za verzijsko terjatev na temelju izvensodne poravnave, sklenjene med tožečo in toženo stranko. Iz poravnave izhaja, da toženec ni izpolnil obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije, saj ni predložil dokazil o dokončanju letnika za šolsko leto in se zato namen, zaradi katerega mu je bila izplačana štipendija, ni uresničil. V skladu s 3. odstavkom 190. člena OZ je tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, dolžan prejeto vrniti. Zato je tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka od toženca uveljavlja vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova štipendije, utemeljen.
pogodba o sofinanciranju – znižanje sofinanciranja – finančni popravek – nepravilnosti v postopku – nepravilnosti pri izbiri izvajalca – oddaja javnega naročila – izbira postopka oddaje javnega naročila – pogajanja brez objave – pravilnost izbire postopka javnega naročanja – oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave – kršitev ZJN-2 – odločilno dejstvo – pogoji v postopku oddaje javnega naročila – ocena o izpolnjevanju pogojev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče EU skozi sodno prakso oblikovalo dve jasni pravili, ki ju je potrebno upoštevati pri izbiri in vodenju postopka s pogajanji brez predhodne objave: pravila, ki urejajo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, je potrebno razlagati restriktivno, dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega postopka, pa je na tistem, ki se želi nanje sklicevati, torej na naročniku.
Izpodbijana sodba nima nobenih ugotovitev o tem, da so bili pogoji za oddajo javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave v postopku oddaje javnega naročila, ki ga je izvedla tožeča stranka, izpolnjeni. Manjkajo pravno pomembna dejstva o bistvenem spornem vprašanju v tej zadevi in sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
ZDR-1 člen 17, 17/3, 89, 89/1, 89/1-1, 200. ZDR člen 15, 15/3, 15/4, 29, 47, 47/2, 204. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba kraja opravljanja dela - ukinitev poslovalnice
Tožnica je vse od odredbe do zaprtja poslovalnice A. delo osebne bančnice opravljala v tej poslovalnici, torej v drugem kraju, kot je naveden v njeni pogodbi o zaposlitvi. Glede na to, da tožnica, v kolikor se ni strinjala s spremembo kraja opravljanja dela, od tožene stranke ni pisno zahtevala, da se navedena kršitev odpravi, je šteti, da se je tožnica s spremembo kraja opravljanja dela strinjala in da sta pravdni stranki z obojestranskim izvrševanjem delovnega razmerja mimo pisnih določil pogodbe o zaposlitvi v resnici sprejeli novo pogodbo o zaposlitvi v delu, ki se je nanašal na kraj opravljanja dela. Tožnici je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana, ker njeno delo v poslovalnici A. zaradi zaprtja poslovalnice ni bilo več potrebno. Zaprtje poslovalnice tožene stranke oziroma ukinitev organizacijske enote je v prvem odstavku 34. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije naveden kot eden izmed razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker sta pravdni stranki v resnici sprejeli novo pogodbo o zaposlitvi, ki se nanaša na opravljanje dela v poslovalnici A., tožena stranka pa dela tožnice zaradi zaprtja poslovalnice A. ni več potrebovala, je zaključiti, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj tožničino delo pod pogoji iz dejansko sprejete nove pogodbe o zaposlitvi (torej v kraju A.) ni bilo več potrebno. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov zakonita. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z reintegracijskim in reparacijskim zahtevkom.
SPZ člen 148, 148/1, 154, 154/3. ZFPPIPP člen 19, 19/1. ZIZ člen 19, 21.
ugovor - preizkus utemeljenosti ugovora - obstoj in primernost izvršilnega naslova - formalna in materialna pravnomočnost sodne odločbe - nadaljevanje izvršbe po sklepu stečajnega sodišča - zastaranje hipoteke
Določilo prvega odstavka 17. člena ZIZ ima (v povezavi s prvim odstavkom 44. člena ZIZ, ki določa obvezne sestavine predloga za izvršbo), procesnopravno in materialnopravno vsebino. Prva se nanaša na izvršilni naslov kot procesno predpostavko, druga pa na presojo, ali obstoji upnikovo materialno pravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova, kar je vse pomembno pri odločitvi o utemeljenosti predloga za izvršbo.
pogodba o delitvi stroškov – pogodba o medsebojnih razmerjih – ključ delitve stroškov – posel izrednega upravljanja
Sprememba ključa delitve stroškov odstopa od zakonsko predvidenega in predstavlja neposreden poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov. Delitev stroškov v sporni pogodbi zato predstavlja posel izrednega upravljanja, za katerega se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
Tožena stranka je v predsodnem upravnem postopku pravilno ugotavljala, ali tožnica izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino po določbah ZPIZ-1 na dan 31. 12. 2012, saj se, glede na vloženo zahtevo v času veljavnosti ZPIZ-1, pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine presoja po določilih, ki so veljala do konca leta 2012, ko je veljal ZPIZ-1. Tožnica do konca leta 2012 pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 ni izpolnila, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do starostne pokojnine po določbah ZPIZ-1 ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila
Tožena stranka v pritožbi v delu, ki se nanaša na plačilo razlike v plači za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, utemeljeno navaja, da sodišče ni v zadostni meri upoštevalo tožničinih prihodkov, ki jih je pridobivala v vmesnem času od prenehanja delovnega razmerja dalje, in sicer prejemke (honorarje) po civilnih pogodbah, plačo pri drugem delodajalcu oziroma prejeta nadomestila iz naslova brezposelnosti. Tožnica je namreč v spornem obdobju prejemala tudi honorarje iz naslova pogodb civilnega prava (avtorskih in drugih), kar je potrebno upoštevati pri ugotavljanju višine reparacije, saj tožnica ne bi mogla opravljati delo istočasno pri toženi stranki in na podlagi pogodb civilnega prava. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.