DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014419
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - absolutna bistvena kršitev določb postopka - policist
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da tožnik (policist) ravnanja iskane osebe in ljudi v romski skupnosti ni mogel nadzorovati, tako da je sam dogodek predstavljal povečano nevarnost, kar bi lahko bila podlaga za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti druge toženke (tožnikovega delodajalca). Vendar pa je preuranjeno sklenilo, da je druga toženka prosta odgovornosti, ker je škoda nastala izključno zaradi tožnikovih nepravilnosti pri izvrševanju delovnih obveznosti v zvezi z akcijo prijetja iskane osebe, saj je to ugotovitev sprejelo zgolj na podlagi izpovedi tožnika in listinskih dokazov. Tožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da so njegove trditve glede poteka akcije prijetja iskane osebe drugačne od ugotovitev sodišča prve stopnje, to pa v razlogih sodbe ni pojasnilo, zakaj je sledilo listinskim dokazom (ti so po svoji vsebini uradni zaznamki oziroma zapisniki o razgovorih). Zaradi tega dokazne ocene sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
otroški dodatek - stroški postopka - brezplačna pravna denarna pomoč
V 7. odstavku 40. člena ZBPP je določeno, da sodišče v primeru, če je znesek, za katerega je v odločbi o stroških postopka odločilo, da ga mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije (v konkretnem primeru proračuna prvostopenjskega sodišča), višji od zneska brezplačne pravne pomoči, ki ga pozneje odobri strokovna služba za BPP, in je znesek že plačan v korist proračuna, upravičencu do brezplačne pravne pomoči iz proračuna povrne znesek v višini razlike do neodobrenega dela brezplačne pravne pomoči. Le v kolikor nasprotna stranka navedenega zneska še ni plačala v korist proračuna, se terjatev v tem delu odstopi upravičencu do brezplačne pravne pomoči. To pomeni, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani dolžno ex lege za tožnika, ki je v sporu o glavni stvari uspel, na račun pooblaščenega odvetnika vrniti razliko med z izpodbijanim sklepom priznanim zneskom in zneskom, odmerjenim z upravno odločbo službe BPP. Sodišče kot zavezanec bo tako postopalo, v kolikor je tožena stranka odmerjeni znesek že nakazala na njegov račun oz. bo terjatev v višini razlike odstopilo upravičencu do brezplačne pravne pomoči, če nasprotna stranka po sodni odločbi odmerjenega zneska še ni plačala.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vsebina tožbe - razširitev tožbe v pritožbi
Tožnik šele v pritožbi uveljavlja ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu še za obdobja, o katerih s prvostopenjsko sodbo ni bilo odločeno. Taka razširitev tožbe šele v pritožbenem postopku pa ni dopustna, saj je razširitev tožbe možna le do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
finančni leasing – sale and lease back – poslovni najem – povračilo vlaganj v nepremičnino – neupravičena obogatitev
Sale and lease back je namreč gospodarsko pravna operacija, na podlagi katere določena oseba (praviloma podjetnik) proda drugi osebi (praviloma banki ali finančni organizaciji) določena osnovna sredstva in se hkrati dogovori, da bo prodana sredstva vzela nazaj v lizing, tako da jih bo lahko poslovno izkoristila in nadaljevala proizvodnjo. To pravno operacijo je sodišče prve stopnje tudi pravilno ocenilo kot enoten posel. Z ekonomskega vidika predstavlja sale and lease back enotno operacijo, s pravnega vidika pa predstavljata prodajna pogodba in leas back povezani pogodbi.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrženje tožbe - zamuda roka
Tožnik je tožbo zoper dokončno upravno odločbo vložil po izteku 30 - dnevnega zakonsko določenega roka za vložitev tožbe, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo kot prepozno (75. člen ZDSS-1).
ZDR-1 člen 17, 17/3, 89, 89/1, 89/1-1, 200. ZDR člen 15, 15/3, 15/4, 29, 47, 47/2, 204. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba kraja opravljanja dela - ukinitev poslovalnice
Tožnica je vse od odredbe do zaprtja poslovalnice A. delo osebne bančnice opravljala v tej poslovalnici, torej v drugem kraju, kot je naveden v njeni pogodbi o zaposlitvi. Glede na to, da tožnica, v kolikor se ni strinjala s spremembo kraja opravljanja dela, od tožene stranke ni pisno zahtevala, da se navedena kršitev odpravi, je šteti, da se je tožnica s spremembo kraja opravljanja dela strinjala in da sta pravdni stranki z obojestranskim izvrševanjem delovnega razmerja mimo pisnih določil pogodbe o zaposlitvi v resnici sprejeli novo pogodbo o zaposlitvi v delu, ki se je nanašal na kraj opravljanja dela. Tožnici je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana, ker njeno delo v poslovalnici A. zaradi zaprtja poslovalnice ni bilo več potrebno. Zaprtje poslovalnice tožene stranke oziroma ukinitev organizacijske enote je v prvem odstavku 34. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije naveden kot eden izmed razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker sta pravdni stranki v resnici sprejeli novo pogodbo o zaposlitvi, ki se nanaša na opravljanje dela v poslovalnici A., tožena stranka pa dela tožnice zaradi zaprtja poslovalnice A. ni več potrebovala, je zaključiti, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj tožničino delo pod pogoji iz dejansko sprejete nove pogodbe o zaposlitvi (torej v kraju A.) ni bilo več potrebno. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov zakonita. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z reintegracijskim in reparacijskim zahtevkom.
V prvem odstavku 121. b člena SZ-1 je določeno, da subvencija najemnine pripada upravičencem iz prejšnjega člena (torej iz 121. a člena), če izpolnjujejo dohodkovne cenzuse in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo denarne socialne pomoči, ter nimajo v lasti drugega stanovanja. Ker ima tožnik v lasti drugo stanovanje, ni izpolnjen eden od kumulativno določenih pogojev po prvem odstavku 121. b člena SZ-1, da bi bil tožnik upravičen do subvencije najemnine za tržno stanovanje.
obračun za delo izvršitelja - odmera stroškov dolžniku
Dolžnik v postopku do dokončnosti obračuna nima vpliva na to, kako izvršitelj obračunava terjatev, saj samega obračuna ne more grajati, ker gre do takrat zgolj za razmerje med upnikom in izvršiteljem in je upnik tisti, ki plača stroške izvršbe, povrnitev katerih pa lahko zahteva le preko sodišča tako, da le-to izda sklep o njihovi odmeri in jih naloži v poplačilo dolžniku.
Tožeča stranka (delodajalec) od toženca (delavca) v tem individualnem delovnem sporu zahteva plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in kršitve prepovedi škodljivega ravnanja. Toženec naj bi kršil prepoved konkurence s tem, ko je v času delovnega razmerja pri tožeči stranki ustanovil družbo, ki se ukvarja s tožeči stranki konkurenčno dejavnostjo. Hkrati naj bi sodeloval pri aktivnostih za prodor konkurenčne družbe na rusko tržišče. Ustanovitev konkurenčne družbe, brez zatrjevanja, da je in na kakšen način je toženec preko te družbe tožeči stranki povzročil škodo v vtoževani višini, ne zadostuje za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka zaradi kršitve konkurenčne prepovedi. Domnevno sodelovanje toženca pri aktivnostih za prodor konkurenčne družbe na rusko tržišče bi lahko pomenilo ravnanje v nasprotju s konkurenčno prepovedjo, vendar tožeča stranka ravnanja toženca ne konkretizira, niti ne navaja, da ji je zaradi tega nastala škoda v vtoževani višini. Za kršitev konkurenčne prepovedi delavca se sicer ne zahteva, da delodajalcu nastane škoda, vendar mora delodajalec, ki zahteva povračilo škode od delavca v pravdnem postopku, zatrjevati in dokazati njen obstoj. Zatrjevati in dokazati pa mora tudi protipravno ravnanje delavca (ravnanjem v nasprotju s prepovedjo konkurence), ki mora biti ustrezno konkretizirano, ter vzročno zvezo med delavčevim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo. Navedenega tožeča stranka v tem postopku ni storila, zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
ugovor dolžnika po izteku roka - vročitev ugovora upniku v odgovor - kršitev načela kontradiktornosti - neobligatoren narok za obravnavanje ugovora - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - dokazovanje prenehanja terjatve zaradi (realiziranega) kasnejšega drugačnega dogovora strank - prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova - dokazno breme dolžnika - nadaljnji izvršilni stroški - stroški odgovora upnika na ugovor dolžnika
Dolžnik v obravnavani zadevi svoj ugovor po izteku roka, ki je meril na prenehanje izterjevane terjatve (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), smiselno utemeljeval na drugačnem načinu izpolnitve obveznosti, za katerega sta se dogovorili stranki (in ostali lastniki stanovanj) v sporazumu. Glede na obravnavano procesno situacijo, ko je upnica razpolagala s pravnomočnim izvršilnim naslovom, na podlagi katerega je bila v obravnavani zadevi pravnomočno dovoljena izvršba, je bilo breme dokaza prenehanja terjatve zaradi sklenjenega in realiziranega kasnejšega drugačnega dogovora strank, v katerem sta le-ti dogovorili drugačen način izpolnitve obveznosti, na dolžniku. Slednji tega bremena tudi po presoji sodišča druge stopnje ni zmogel.
dodatek za pomoč in postrežbo - stalni nadzor - upravičenost do dodatka
Pri tožniku kljub paranoidni shizofreniji, za katero se zdravi že vrsto let in je bil tudi večkrat hospitaliziran, zaenkrat ni izkazana stalna potreba po nadzoru zaradi zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb. V času remisije je pri njem povsem ohranjena realitetna kontrola. Pri tožniku tudi ni ugotovljenega upada mentalnih sposobnosti, je normalno inteligenten, sposoben opravljati vse osnovne življenjske potrebe. Se sicer zaveda neustreznosti svojega vedenja, vendar se mu to ne zdi pomembno. Zato v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - obveščanje delodajalca o odsotnosti
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala mu je, da je neupravičeno izostal z dela od 13. 8. 2013 do 21. 8. 2013 in o razlogih za svojo odsotnost ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik ni storil očitane kršitve po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, saj je bil tožnik v spornem obdobju neprekinjeno v bolniškem staležu, in sicer od 4. 6. 2013 do 31. 8. 2013. Res je, da je odločba ZZZS določala, da je tožnik od 13. 8. 2013 zmožen za delo, vendar je bila navedena odločba odpravljena in spremenjena tako, da je bil tožnik od 13. 8. 2013 do 31. 8. 2013 nezmožen za delo. Tožnik pa je o vsakem obisku pri zdravniku o tem obvestil tudi delodajalca. Tožniku tako ni mogoče očitati, da je kršil določbo obveščanja delodajalca o razlogih za odsotnost. Zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Uredba o kriterijih za določitev položajnega dodatka za javne uslužbence člen 3, 3/1, 3/2.
položajni dodatek - notranja organizacijska enota
V skladu s prvim odstavkom 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev položajnega dodatka za javne uslužbence je položajni dodatek del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela v notranji organizacijski enoti, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Za notranjo organizacijsko enoto se šteje enota, ki je kot taka določena z zakonom, podzakonskim aktom ali s splošnim ali drugim aktom delodajalca. Ker tožena stranka avtoparka, katerega vodja je tožnik, s formacijo nima opredeljenega kot notranje organizacijske enote, tožnik ni upravičen do položajnega dodatka.
ZDR člen 81, 81/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi očitala kršenje obveznosti vnaprejšnjega pisnega obveščanja imetnikov licenc o preteku dovoljenj, kršenje dolžnosti v zvezi z vpisom jezikovnega pooblastila v licence in kršenje vodenja evidence glede licenc. S svojim ravnanjem naj bi tožnica naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ker tožena stranka očitanih kršitev ni dokazala, ni obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - strukturni razlog - odpoved večjemu številu delavcev
Sodišče v zvezi z reorganizacijo poslovanja ni pristojno presojati, ali je sprememba v organizaciji delodajalca potrebna in smotrna. Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja so prepuščene avtonomni odločitvi delodajalca, sodišče pa lahko v zvezi s tem preverja le, ali je bila reorganizacija navidezna.
Tožena stranka je s programom razreševanja presežnih delavcev ukinila celotno organizacijsko enoto in s tem tudi vseh sedem delovnih mest notranji kontrolor v poslovni mreži (ki ga je zasedal tudi tožnik). Del nalog ukinjene organizacijske enote je tožena stranka prenesla na drugo organizacijsko enoto, preostale naloge pa je nehala izvajati. S tem je tožena stranka dokazala, da je bila reorganizacija dejansko izvedena. Dejstvo, da je bil tožnik z dnem 1. 7. 2013, po ukinitvi delovnega mesta notranjega kontrolorja v poslovni mreži, premeščen v novoustanovljeno organizacijsko enoto, ne pomeni, da potreba po njegovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni prenehala. Tožnik je namreč v novoustanovljeni organizacijski enoti opravljal dela izključno po odredbi nadrejenih in ne del konkretnega delovnega mesta. Tožnikovo delo v novi organizacijski enoti je v septembru 2013 postalo nepotrebno, saj je takrat novoustanovljena organizacijska enota začela polno delati in je potreba po njegovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi dokončno prenehala. Tožena stranka je tako dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede člen 9. ZVis člen 59.
kolektivni delovni spor - skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo - napredovanje v naziv
Ločiti je treba postopek izvolitve v naziv (habilitacijski postopek), ki je posebej določen in je zoper odločbo v takem postopku predviden upravni spor in delovnopravni položaj delavca - visokošolskega učitelja. Izvolitev v habilitacijski naziv je pogoj za zasedbo različnih delovnih mest v sistemu univerze, saj gre za stopnjo znanstveno raziskovalne in pedagoške usposobljenosti kandidata, sama zase pa ta ne spreminja delovnopravnega položaja delavca. O izvolitvi v habilitacijske nazive odloča senat članice univerze, o napredovanju v višji naziv oziroma v plačne razrede pa dekan fakultete, različna sta tudi postopka in pristojnost sodišč v kasnejšem sodnem sporu, poleg tega pa habilitacijski naziv ni trajen (lahko pride do njegovega odvzema ali nepodaljšanja habilitacije) in ga lahko pridobi celo nekdo, ki ni zaposlen na univerzi. Ker izvolitev v višji habilitacijski naziv ne pomeni napredovanja po Pravilniku o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede, izpodbijana določba pravilnika (9. člen), ki se nanaša na vprašanje napredovanja zaposlenih pri nasprotni udeleženki na pedagoških delovnih mestih, za katere se zahteva izvolitev v naziv, ni v neskladju z ureditvijo po ZSPJS glede napredovanja v naziv in posledično drugih pravic iz delovnega prava (plača...).
Glede na to, da izvolitev v višji habilitacijski naziv sama zase ne vpliva na delovnopravni položaj delavca (delovno mesto, plača, naziv po ZJU), je zakonita tudi določba drugega odstavka 9. člena Pravilnika, po kateri lahko delavec, ki je pridobil višji habilitacijski naziv, napreduje na delovno mesto višje tarifne skupine oziroma v nazivu delovnega mesta samo na podlagi predloga odgovorne osebe članice, ustrezno sistemiziranega delovnega mesta in zagotovljenih finančnih sredstev članice, ob soglasju rektorja univerze. Avtonomna odločitev nasprotnega udeleženca kot delodajalca je, ali bo ponudila delavcu pogodbo o zaposlitvi za (novo) delovno mesto, zavezuje pa ga Splošni akt o organizaciji in sistemizaciji univerze in članic. Glede na tako splošno ureditev in ob dejstvu, da je pridobitev habilitacijskega naziva povsem ločena od siceršnjega delovnopravnega statusa pedagoškega delavca pri nasprotnem udeležencu, je skladno z ZSPJS in kolektivno pogodbo, da se za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za novo delovno mesto zahteva predlog odgovorne osebe članice, sistemiziranost takega delovnega mesta in zagotovljenost finančnih sredstev pri članici.
ZSV člen 100, 100/1. ZUPJS člen 6, 10, 10/1, 10/2, 10/10. ZZZDR člen 123, 123-1, 123-2, 123-3. URS člen 54, 54/1.
institucionalno varstvo - plačilo - invalid - otrok - samska oseba - podaljšana roditeljska pravica - obveznost preživljanja
Kljub temu, da je bila staršem upravičenke podaljšana roditeljska pravica po njeni polnoletnosti, ne obstaja obveznost staršev v smislu preživljanja. To pomeni, da se upravičenka v konkretni zadevi šteje kot samska oseba iz 10. odstavka 10. člena ZUPJS in se njenih staršev pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenke v zvezi z odločanjem o oprostitvi plačila institucionalnega varstva ne upošteva.
najemnina - stroški s sanacijo - stroški vlaganj - pobot - potrebno popravilo nepremičnine - koristna popravila - primeren rok
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil morebiti rok res prekratek, da bi se dela v njem tudi zaključila, da pa je bil vsekakor primeren, da bi v tem roku lahko tožeča stranka pristopila k dejanskemu pričetku sanacije. Nikjer torej ni ugotovilo, da je bil postavljen rok prekratek, ampak je življenjsko logično (in v prid najemodajalcu) pravni standard o primernosti roka zapolnilo z razlago, da je bil primeren za začetek del sanacije.
ZDR-1 člen 94, 94/3, 108, 108/2, 108/2-2, 111, 111/1, 111/3.
izredna odpoved s strani delavca - odpravnina za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in odškodnino v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1, ker je toženi stranki podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 111. člena ZDR-1. Tožena stranka tožniku trikrat zaporedoma ni izplačala plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. Zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana skladno z določbo 111. člena ZDR-1, s tem pa je bil podan tudi pravni temelj za odločanje o vtoževani odpravnini in odškodnini, ki sta opredeljeni v tretjem odstavku 111. člena ZDR.
OZ člen 251, 251/5. ZPP člen 212, 286, 286/4, 286/5.
pogodbeno opravljeno delo - projektna dokumentacija - zamuda - pogodbena kazen - trditveno in dokazno breme
Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni (peti odstavek 251. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ). V tej zvezi tudi niso pravno pomembne morebitne napake projektne dokumentacije, marveč je pravno pomembno, ali je upnik sprejel izpolnitev dolžnika. Glede napak, ki jih je upnik ugotovil kasneje, ima namreč upnik druge (jamčevalne, odškodninske) zahtevke, kot je to pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodni odločbi.