začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vsebina tožbe - razširitev tožbe v pritožbi
Tožnik šele v pritožbi uveljavlja ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu še za obdobja, o katerih s prvostopenjsko sodbo ni bilo odločeno. Taka razširitev tožbe šele v pritožbenem postopku pa ni dopustna, saj je razširitev tožbe možna le do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
ugovor dolžnika po izteku roka - vročitev ugovora upniku v odgovor - kršitev načela kontradiktornosti - neobligatoren narok za obravnavanje ugovora - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - dokazovanje prenehanja terjatve zaradi (realiziranega) kasnejšega drugačnega dogovora strank - prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova - dokazno breme dolžnika - nadaljnji izvršilni stroški - stroški odgovora upnika na ugovor dolžnika
Dolžnik v obravnavani zadevi svoj ugovor po izteku roka, ki je meril na prenehanje izterjevane terjatve (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), smiselno utemeljeval na drugačnem načinu izpolnitve obveznosti, za katerega sta se dogovorili stranki (in ostali lastniki stanovanj) v sporazumu. Glede na obravnavano procesno situacijo, ko je upnica razpolagala s pravnomočnim izvršilnim naslovom, na podlagi katerega je bila v obravnavani zadevi pravnomočno dovoljena izvršba, je bilo breme dokaza prenehanja terjatve zaradi sklenjenega in realiziranega kasnejšega drugačnega dogovora strank, v katerem sta le-ti dogovorili drugačen način izpolnitve obveznosti, na dolžniku. Slednji tega bremena tudi po presoji sodišča druge stopnje ni zmogel.
ZSV člen 100, 100/1. ZUPJS člen 6, 10, 10/1, 10/2, 10/10. ZZZDR člen 123, 123-1, 123-2, 123-3. URS člen 54, 54/1.
institucionalno varstvo - plačilo - invalid - otrok - samska oseba - podaljšana roditeljska pravica - obveznost preživljanja
Kljub temu, da je bila staršem upravičenke podaljšana roditeljska pravica po njeni polnoletnosti, ne obstaja obveznost staršev v smislu preživljanja. To pomeni, da se upravičenka v konkretni zadevi šteje kot samska oseba iz 10. odstavka 10. člena ZUPJS in se njenih staršev pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenke v zvezi z odločanjem o oprostitvi plačila institucionalnega varstva ne upošteva.
finančni leasing – sale and lease back – poslovni najem – povračilo vlaganj v nepremičnino – neupravičena obogatitev
Sale and lease back je namreč gospodarsko pravna operacija, na podlagi katere določena oseba (praviloma podjetnik) proda drugi osebi (praviloma banki ali finančni organizaciji) določena osnovna sredstva in se hkrati dogovori, da bo prodana sredstva vzela nazaj v lizing, tako da jih bo lahko poslovno izkoristila in nadaljevala proizvodnjo. To pravno operacijo je sodišče prve stopnje tudi pravilno ocenilo kot enoten posel. Z ekonomskega vidika predstavlja sale and lease back enotno operacijo, s pravnega vidika pa predstavljata prodajna pogodba in leas back povezani pogodbi.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrženje tožbe - zamuda roka
Tožnik je tožbo zoper dokončno upravno odločbo vložil po izteku 30 - dnevnega zakonsko določenega roka za vložitev tožbe, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo kot prepozno (75. člen ZDSS-1).
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071080
OZ člen 171. ZPP člen 14, 156, 156/1, 347, 347/2.
odškodninska odgovornost – zavarovalni kasko – ponovna prijava škodnega dogodka – kaznivo dejanje goljufije – identično dejansko stanje – soprispevek – zavarovanje že poškodovanega vozila – nezadostna skrbnost zavarovalnice – glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje – ponovitev nekaterih že izvedenih dokazov – odločitev o stroških postopka – separatni stroški – preložitev naroka
Tožeča stranka je s svojim ravnanjem soprispevala k nastanku škode, njen soprispevek pa je sodišče odmerilo na eno polovico. Tožeča stranka je nedvomno zavarovala že poškodovano vozilo, pri čemer je ogled opravila bodisi površno, bodisi ga sploh ni opravila, v vsakem primeru pa ni ravnala s tako skrbnostjo, kot bi morala ravnati. Tožena stranka pa je tista, ki je po zavrnitvi zahtevka ob ponovni prijavi popravila datum škodnega dogodka in tožečo stranko zavedla, da je do škodnega dogodka prišlo po sklenitvi zavarovalne pogodbe.
V tem socialnem sporu tožeča stranka od toženca uveljavlja vračilo štipendije, ker toženec ni izpolnil obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije. Gre za verzijsko terjatev na temelju izvensodne poravnave, sklenjene med tožečo in toženo stranko. Iz poravnave izhaja, da toženec ni izpolnil obveznosti iz odločbe o dodelitvi štipendije, saj ni predložil dokazil o dokončanju letnika za šolsko leto in se zato namen, zaradi katerega mu je bila izplačana štipendija, ni uresničil. V skladu s 3. odstavkom 190. člena OZ je tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, dolžan prejeto vrniti. Zato je tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka od toženca uveljavlja vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova štipendije, utemeljen.
invalid III. kategorije - stroški postopka - delni uspeh v postopku
Tožnik sicer ni uspel z delom zahtevka, to je s priznanjem časovne razbremenitve pri delu (v zvezi z ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti), vendar je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so potrebne dodatne omejitve v zvezi z delom in ker teh omejitev izpodbijani odločbi nista vsebovali, utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi ter tožniku priznalo pravico do premestitve z dodatnimi omejitvami pri delu. Tožnik je tako z delom svojega zahtevka uspel v višini 50 %, zato mu je sodišče prve stopnje skladno z uspehom v postopku utemeljeno priznalo povračilo stroškov postopka.
vštevanje daril v dedni delež – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Na pravdo napoti sodišče tistega dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno. ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Dokazno breme glede obstoja daril in njihove vrednosti je na tistem, ki to zatrjuje. Tudi njegov pravni interes je, da se ugotovi obstoj daril, saj v nasprotnem primeru zapuščinsko sodišče nima podlage za (morebitno) vračunanje daril v dedni delež.
Tožnik vtožuje položajni dodatek v višini 5% osnovne plače, ker je bil večkrat imenovan za predsednika strokovnih komisij, v katerih so bili poleg njega vsaj še trije člani. Strokovne komisije so ustanovljene občasno za posamezne prevzeme. Tako je tožnikovo predsedovanje tem komisijam občasne narave, zato ni mogoče šteti, da je poleg svojega dela vodil, usklajeval in nadziral delo najmanj treh javnih uslužbencev ali drugih oseb v smislu 3. odstavka 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence, zaradi česar bi bil upravičen do položajnega dodatka. Poleg tega je tožnik predsedovanje strokovnim komisijam opravljal poleg svojega rednega dela, torej je to delo opravljal kot dodatno delo, za katerega bi lahko tožnik zahteval plačilo, ne pa položajnega dodatka, saj je ta način dela opredeljen v ZJU in se določbe 1. in 2. odstavka 3. člena Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence o položajnem dodatku ne morejo uporabiti. Zato tožbeni zahtevek za priznanje položajnega dodatka ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070970
OZ člen 1019, 1026, 1026/1, 1034.
poroštvo – poroštvena izjava – solidarno poroštvo – varstvo poroka – zahteva upniku, naj od dolžnika terja izpolnitev – ugovor upnikovega zavlačevanja – ugovor zastaranja terjatve – pretrganje zastaranja
Prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno presojati skrbnosti ravnanja tožnice pri izterjavi obveznosti od glavne dolžnice, saj zakonska določba takšno varstvo poroka omogoča izrecno le v primeru, če poda po zapadlosti terjatve konkretno zahtevo upniku, pa ta nanjo ne reagira.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0063211
OZ člen 101.
obveznosti pogodbenih strank - izpolnitev obveznosti - predmet izpolnitve - pravilo sočasne izpolnitve - zapadlost obveznosti - sprejetje predloga sprememb in dopolnitev PUP - pogodbena cena
Ugotovitvi izpodbijane sodbe, da je tožnik v predvidenih rokih oziroma pravočasno pripravil vse listine, na podlagi katerih je nato Mestni svet občine X sprejel spremembe PUP-a, pritožba obrazloženo ne oporeka. Toženec se je s pogodbo zavezal, da bo drugi, sedaj sporni obrok pogodbene cene plačal v petnajstih dneh po sprejetju predloga sprememb in dopolnitev PUP in ne šele potem, ko mu bo uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je toženčeva pogodbena obveznost zapadla in jo mora izpolniti. Po navedenem ni pomembno, da so spremembe PUP veljale le do 24. 10. 2010, ko jih je razveljavil nov občinski prostorski načrt.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – zastaranje – zastaralni rok – občasne terjatve
Sklicevanje na določbe ZASP, ki so podlaga za izterjavo, v konkretnem primeru ne pridejo v poštev glede na sklenjeno pogodbo s toženko. V zvezi s tem se zaradi tega tožeča stranka ne more sklicevati na pravila o neopravičeni obogatitvi in v posledici tega na petletni splošni zastaralni rok.
specifikacija višine zahtevka – dodatna dela – pripombe zoper izvedensko mnenje – trditveno breme – povrnitev pravdnih stroškov – tožba in nasprotna tožba – prvotni in ponovljeni postopek – enoten postopek – končni uspeh pravdnih strank
Prek podajanja pripomb zoper izvedensko mnenje pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče dopolnjevati. Niti ni mogoče trditev nadomeščati z izvedenskim mnenjem samim.
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha ali causae). Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnosti posameznih pravdnih dejanj (razen če gre za separatne stroške).
ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0060942
OZ člen 131, 171, 171/1. ZVCP-1 člen 123, 123/1.
odškodninska odgovornost upravljavca občinskih cest – odškodninska odgovornost rednega vzdrževalca občinskih cest – skrb za varno stanje občinskih cest – ovire v cestnem prometu – označitev ovire na vozišču – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – deljena odgovornost – neskrbno ravnanje oškodovanca – merilo skrbnosti
Ker ugotovljena prekoračitev hitrosti ni okoliščina, zaradi katere bi bil oziroma postal nastanek zatrjevane škodne posledice zaradi opustitve predpisane označitve ovire na vozišču za upravljavca nepredvidljiv, in ker ni bilo ugotovljeno, da bi je ne mogel preprečiti (da bi tožnik trčil v oviro tudi v primeru, da bi bila označena s predpisano signalizacijo), ni podlage za sklep, da je tožnik s prekoračitvijo hitrosti pretrgal vzročno zvezo med opustitvijo toženk in škodno posledico.
STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080633
ZPP člen 157. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-6, 122/4, 298a, 302, 302/4, 308, 308/4. SPZ člen 154, 154/2, 154/2-1.
ugotovitev neobstoja terjatve in ločitvene pravice - sodba na temelju pripoznave - pravdni stroški - uspeh v postopku - povod za tožbo
Če veljata terjatev in ločitvena pravica za prijavljeno po 298.a členu ZFPPIPP in upnik prijave terjatve ne umakne do izdaje sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic, mora upnik nositi pravdne stroške celo, če pripozna terjatev v pravdnem postopku.
Izbris hipoteke se lahko zahteva, če dolžnik plača s hipoteko zavarovano terjatev (1. alinea drugega odstavka 154. člena SPZ). Po materialnem pravu lahko zahteva izbris seveda le bivši dolžnik, saj vpisana hipoteka še vedno obremenjuje nepremičnino v njegovi lasti. Zrcalna slika pravice je dolžnost. Ta lahko zadene le drugo stranko, to pa je hipotekarni upnik. Gledano s strani bivšega upnika, je torej on tisti, ki je po materialnem pravu dolžan poskrbeti, da se iz zemljiške knjige izbriše vpis neobstoječe hipoteke. To je tudi sicer razumljivo, saj je on tisti, ki na videz izgublja zemljiškoknjižno pravico, ki sicer v resnici ne obstaja več. Povedano velja ne glede na to, da lahko sicer zemljiškoknjižni postopek za izbris ugasle pravice vodi tudi bivši hipotekarni dolžnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0082033
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 23, 23/4, 25, 25/1.
prevozna pogodba – mednarodni cestni prevoz blaga – odgovornost prevoznika – poškodovanje stvari – odškodninska odgovornost – vzročna zveza
Stroški servisiranja niso v zvezi s prevozom blaga, saj so s tem mišljeni zgolj s prevozom tesneje povezani stroški kot so npr. carina, voznina, parkirnina, cestnina … Strošek servisiranja pa s prevozom ni povezan na takšen način. Zahtevek naj bi se za nadomestno klima komoro nanašal predvidoma na tri mesece po prevzemu poškodovane klima komore. CMR pa določa trajanje prevozniške odgovornosti, in sicer ta traja od prevzema stvari za prevoz do njene izročitve prejemniku. Tudi iz tega razloga je treba zahtevek v tem delu zavrniti.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083225
ZPP člen 355. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/4. ZGO-1 člen 21. ZG člen 2, 2/3, 3, 3/1, 3/1-11. Zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 9. 6. 1931 s spremembami in dopolnitvami.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – družbena lastnina – gozd – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZSKZ – lastninjenje – priposestvovanje – agrarna reforma – razlastitev – informativni dokaz
Trditve tožene stranke so (ob upoštevanju pred drugo svetovno vojno veljavnih predpisov o agrarni reformi) v zadostni meri substancirane. Upoštevati je treba, da mora tožena stranka (dokazno breme je na njej) dokazovati stanje v letu 1941, in da sama ne more pridobiti podatkov. Dokazni predlog tožene stranke za pridobitev dokumentacije o razlastitvi A. A. pred letom 1941 pri muzeju I. ne predstavlja t. i. informativnega dokaznega predloga.
Tožena stranka na predmetnih parcelah (zanju je veljal režim družbene lastnine) ni mogla pridobiti lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ker bi, po utrjeni sodni praksi, to predstavljalo obid lastninjenja. Olastninili sta se lahko le na podlagi zakonov, ki so urejali lastninjenje družbene lastnine.
Tožniki kot njegovi pravni nasledniki bi torej lahko terjali povračilo spornih zneskov od toženke le, če bi dokazali, da je toženka pri razpolaganju s sredstvi na zapustnikovem računu zlorabila zaupanje zapustnika, da zapustnik za to ni vedel in da toženkinega ravnanja ni odobril. Ta dokaz tožnikom tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspel.
dodatni sklep o dedovanju – dedni dogovor – pritikline – premično premoženje – pozneje najdeno premoženje
Sodna praksa v RS ni sledila stališču, da bi bilo mogoče kot pozneje najdeno premoženje šteti tudi premično premoženje, za katerega so dediči vedeli že ob smrti zapustnika, pa ga kljub temu niso navedli kot premoženje, ki sodi v dedno maso.