izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora - opustitev zagovora - neupravičena odsotnost z dela
Tožena stranka tožnice ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami in ji ni omogočila zagovora, kot to določa 2. odstavek 85. člena ZDR-1, niti ni v postopku dokazala obstoja okoliščin, zaradi katerih tožnice ne bi bila dolžna pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in ji omogočiti zagovora. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 4. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1, nezakonita že iz tega razloga.
V prvem odstavku 121. b člena SZ-1 je določeno, da subvencija najemnine pripada upravičencem iz prejšnjega člena (torej iz 121. a člena), če izpolnjujejo dohodkovne cenzuse in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo denarne socialne pomoči, ter nimajo v lasti drugega stanovanja. Ker ima tožnik v lasti drugo stanovanje, ni izpolnjen eden od kumulativno določenih pogojev po prvem odstavku 121. b člena SZ-1, da bi bil tožnik upravičen do subvencije najemnine za tržno stanovanje.
pogodba o sofinanciranju – znižanje sofinanciranja – finančni popravek – nepravilnosti v postopku – nepravilnosti pri izbiri izvajalca – oddaja javnega naročila – izbira postopka oddaje javnega naročila – pogajanja brez objave – pravilnost izbire postopka javnega naročanja – oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave – kršitev ZJN-2 – odločilno dejstvo – pogoji v postopku oddaje javnega naročila – ocena o izpolnjevanju pogojev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče EU skozi sodno prakso oblikovalo dve jasni pravili, ki ju je potrebno upoštevati pri izbiri in vodenju postopka s pogajanji brez predhodne objave: pravila, ki urejajo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, je potrebno razlagati restriktivno, dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uporabo tega postopka, pa je na tistem, ki se želi nanje sklicevati, torej na naročniku.
Izpodbijana sodba nima nobenih ugotovitev o tem, da so bili pogoji za oddajo javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave v postopku oddaje javnega naročila, ki ga je izvedla tožeča stranka, izpolnjeni. Manjkajo pravno pomembna dejstva o bistvenem spornem vprašanju v tej zadevi in sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
ZDR-1 člen 17, 17/3, 89, 89/1, 89/1-1, 200. ZDR člen 15, 15/3, 15/4, 29, 47, 47/2, 204. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba kraja opravljanja dela - ukinitev poslovalnice
Tožnica je vse od odredbe do zaprtja poslovalnice A. delo osebne bančnice opravljala v tej poslovalnici, torej v drugem kraju, kot je naveden v njeni pogodbi o zaposlitvi. Glede na to, da tožnica, v kolikor se ni strinjala s spremembo kraja opravljanja dela, od tožene stranke ni pisno zahtevala, da se navedena kršitev odpravi, je šteti, da se je tožnica s spremembo kraja opravljanja dela strinjala in da sta pravdni stranki z obojestranskim izvrševanjem delovnega razmerja mimo pisnih določil pogodbe o zaposlitvi v resnici sprejeli novo pogodbo o zaposlitvi v delu, ki se je nanašal na kraj opravljanja dela. Tožnici je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana, ker njeno delo v poslovalnici A. zaradi zaprtja poslovalnice ni bilo več potrebno. Zaprtje poslovalnice tožene stranke oziroma ukinitev organizacijske enote je v prvem odstavku 34. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije naveden kot eden izmed razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker sta pravdni stranki v resnici sprejeli novo pogodbo o zaposlitvi, ki se nanaša na opravljanje dela v poslovalnici A., tožena stranka pa dela tožnice zaradi zaprtja poslovalnice A. ni več potrebovala, je zaključiti, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj tožničino delo pod pogoji iz dejansko sprejete nove pogodbe o zaposlitvi (torej v kraju A.) ni bilo več potrebno. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov zakonita. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z reintegracijskim in reparacijskim zahtevkom.
Prenehanje terjatve na podlagi materialnopravnega pobotnega ugovora je možno v skladu s 311. členom OZ, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Glede na to, da upnik zavrača odgovornost za škodo (ugotavljanje notifikacije pa je lahko le stvar pravdnega postopka), je nasprotna terjatev tretjega dolžnika sporna in ni zapadla. Tretji dolžnik tako ne razpolaga z izvršilnim naslovom zoper upnika, na podlagi katerega bi lahko svojo terjatev pobotal v izvršbi.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrženje tožbe - zamuda roka
Tožnik je tožbo zoper dokončno upravno odločbo vložil po izteku 30 - dnevnega zakonsko določenega roka za vložitev tožbe, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo kot prepozno (75. člen ZDSS-1).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila
Tožena stranka v pritožbi v delu, ki se nanaša na plačilo razlike v plači za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, utemeljeno navaja, da sodišče ni v zadostni meri upoštevalo tožničinih prihodkov, ki jih je pridobivala v vmesnem času od prenehanja delovnega razmerja dalje, in sicer prejemke (honorarje) po civilnih pogodbah, plačo pri drugem delodajalcu oziroma prejeta nadomestila iz naslova brezposelnosti. Tožnica je namreč v spornem obdobju prejemala tudi honorarje iz naslova pogodb civilnega prava (avtorskih in drugih), kar je potrebno upoštevati pri ugotavljanju višine reparacije, saj tožnica ne bi mogla opravljati delo istočasno pri toženi stranki in na podlagi pogodb civilnega prava. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
invalid III. kategorije - stroški postopka - delni uspeh v postopku
Tožnik sicer ni uspel z delom zahtevka, to je s priznanjem časovne razbremenitve pri delu (v zvezi z ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti), vendar je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so potrebne dodatne omejitve v zvezi z delom in ker teh omejitev izpodbijani odločbi nista vsebovali, utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi ter tožniku priznalo pravico do premestitve z dodatnimi omejitvami pri delu. Tožnik je tako z delom svojega zahtevka uspel v višini 50 %, zato mu je sodišče prve stopnje skladno z uspehom v postopku utemeljeno priznalo povračilo stroškov postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082663
ZPP člen 311. OZ člen 9, 239, 239/1. SPZ člen 37, 99, 99/1.
zapadlost s pogodbo dogovorjene terjatve – zapadlost terjatve do konca glavne obravnave – izpolnitev pogodbe – izvedba vzdrževalnih del – nasprotovanje izvedbi – lastninska pravica – zaščita pred vznemirjanjem
Tožnikoma je zagotovljeno pravno varstvo zaradi izvedbe s pogodbo dogovorjenih vzdrževalnih del, ki so potrebna in glede katerih sta tožnika od tožene stranke zahtevala, da jih dopusti. Zahtevo (in po potrebi spet tudi tožbo) za zagotovitev pogojev za izvedbo vzdrževalnih del, ki bodo potrebna v bodočnosti, bosta tožnika na toženca naslovila tedaj, ko bo dela potrebno izvesti.
oprostitev plačila sodnih taks – pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova – neizplačan znesek – plačilo sodne takse
Sodno takso plačajo osebe, ki razpolagajo s takšnim premoženjem, da takso lahko plačajo brez težav za svoje preživljanje. V situaciji, ko stranka sicer izkaže, da takšnega premoženja nima in je oproščena plačila sodnih taks, nato pa s pravnomočnim izvršilnim naslovom pridobi le pravico do denarnega zneska, ne pa še denarja samega, je po mnenju pritožbenega sodišča možna le takšna razlaga 4. odstavka 15. člena ZST-1, da mora biti pridobitev premoženja, to je denarnega zneska, dejanska in ne le „papirnata“.
Pristop k napolnjevanju vsebine standarda „sorazmernosti med prevzetimi obveznostmi in lastnim premoženjskim položajem“ terja pravo mero, saj bi v nasprotnem izničili institut odpusta obveznosti. Njegov namen je predvsem zaščititi upnike, ki so bile žrtve dolžnikovega lahkomiselnega, špekulativnega ali neodgovornega ravnanja, ne pa preprečiti dolžniku vsakršnega prevzemanja obveznosti.
Pri ugovornem razlogu „da bi dolžnik glede na premoženjski položaj lahko v celoti izpolnil svoje obveznosti“ ni mogoče pričakovati, da bo dolžnik svoje obveznosti servisiral iz dohodkov od nezakonitih dejavnosti oziroma dejavnosti, ki jo opravlja na črno.
Načelo uspeha (154. člen ZPP) pri odločanju o stroških ugovornega postopka zoper odpust obveznosti ni smiselno uporabljivo in tudi ne primerno. Takšna razlaga, po kateri so upniki v primeru neuspeha z ugovorom dolžni povrniti dolžniku stroške, svoje pa v primeru uspeha nosijo sami, pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom. Zakon (354. in 355. člen ZFPPIPP) določa, da stroški stečajnega dolžnika v postopkih zaradi insolventnosti bremenijo stečajno maso.
podatki o sorodstvenem razmerju – tretji dedni red – bančni račun – motorno vozilo
Skladno z 19. členom ZD ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih. Če je kateri od njiju umrl pred zapustnikom, dedujejo ta del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083225
ZPP člen 355. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/4. ZGO-1 člen 21. ZG člen 2, 2/3, 3, 3/1, 3/1-11. Zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 9. 6. 1931 s spremembami in dopolnitvami.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – družbena lastnina – gozd – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZSKZ – lastninjenje – priposestvovanje – agrarna reforma – razlastitev – informativni dokaz
Trditve tožene stranke so (ob upoštevanju pred drugo svetovno vojno veljavnih predpisov o agrarni reformi) v zadostni meri substancirane. Upoštevati je treba, da mora tožena stranka (dokazno breme je na njej) dokazovati stanje v letu 1941, in da sama ne more pridobiti podatkov. Dokazni predlog tožene stranke za pridobitev dokumentacije o razlastitvi A. A. pred letom 1941 pri muzeju I. ne predstavlja t. i. informativnega dokaznega predloga.
Tožena stranka na predmetnih parcelah (zanju je veljal režim družbene lastnine) ni mogla pridobiti lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ker bi, po utrjeni sodni praksi, to predstavljalo obid lastninjenja. Olastninili sta se lahko le na podlagi zakonov, ki so urejali lastninjenje družbene lastnine.
delitev solastne stvari - odlog delitve - načini delitve solastnine - fizična delitev z izplačilom razlike - občutno visoka razlika vrednosti
Odlog delitve solastne stvari je možen le zaradi zaščite interesa solastnika te stvari, ne pa tudi interesa tretjega. Razlog za odlog delitve niso niti tržne razmere na nepremičninskem trgu. Delitve solastnine s fizično delitvijo in z izplačilom razlike vrednosti ni možna, če na plačilo razlike, ki je občutna, zavezanec ni pripravljen.
Trditev, da od tožnikov ni mogoče zahtevati, da bi po pridobitvi posesti neprestano preverjali svoj položaj, je ob hkratni trditvi, da so vedeli, da nepremičnine kupujejo od nelastnice in ob tem, da je bilo zemljiškoknjižno stanje ves čas enako, nesmiselna.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8. ZIZ člen 42, 42/2.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – vročanje – mednarodni element – opozorilo na možnost zavrnitve neprevedenega pisanja – Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah
Osebi, ki se ji vroča, Uredba daje pravico, da odkloni sprejem pisanja brez prevoda, bodisi v trenutku vročitve, bodisi tako, da pisanje vrne organu za sprejem v enem tednu, in sicer če ni sestavljeno v enem od naslednjih jezikov ali mu ni priložen prevod v enega od naslednjih jezikov: (a) jezik, ki ga naslovnik razume; ali (b) uradni jezik zaprošene države članice ali, če je v tej državi več uradnih jezikov, v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov kraja, kjer je treba opraviti vročitev.
Bistveno v tej zadevi je, da je dolžnik v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti zatrjeval, da o pravici do odklonitve sprejema pisanja ni bil ustrezno poučen, takšen pravni pouk pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča predpogoj za učinkovito izvrševanje pravic v zvezi z vročenimi neprevedenimi pisanji.
OZ člen 393, 393/1, 393/2, 421, 421/2, 653, 653/4, 659.
pogodba o sanaciji - več naročnikov - deljiva obveznost - sofinanciranje - način financiranja - klavzula ključ v roke - nepredvidena dela - dodatna dela - cesija - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve - ugovori dolžnika proti odstopniku terjatve
Na podlagi dejstva, da je bila tožena stranka o odstopu terjatve obveščena 8. 7. 2010, ugovor zoper odstopnika pa se nanaša na stanje sredstev dolgoročnih rezervacij za investicije po programu ekoloških sanacij na dan 31. 12. 2011, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor dolžnika, ki ga ima zoper odstopnika terjatve, ker tega ugovora proti prevzemniku ne more več uveljaviti.
Tožniki kot njegovi pravni nasledniki bi torej lahko terjali povračilo spornih zneskov od toženke le, če bi dokazali, da je toženka pri razpolaganju s sredstvi na zapustnikovem računu zlorabila zaupanje zapustnika, da zapustnik za to ni vedel in da toženkinega ravnanja ni odobril. Ta dokaz tožnikom tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0063211
OZ člen 101.
obveznosti pogodbenih strank - izpolnitev obveznosti - predmet izpolnitve - pravilo sočasne izpolnitve - zapadlost obveznosti - sprejetje predloga sprememb in dopolnitev PUP - pogodbena cena
Ugotovitvi izpodbijane sodbe, da je tožnik v predvidenih rokih oziroma pravočasno pripravil vse listine, na podlagi katerih je nato Mestni svet občine X sprejel spremembe PUP-a, pritožba obrazloženo ne oporeka. Toženec se je s pogodbo zavezal, da bo drugi, sedaj sporni obrok pogodbene cene plačal v petnajstih dneh po sprejetju predloga sprememb in dopolnitev PUP in ne šele potem, ko mu bo uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je toženčeva pogodbena obveznost zapadla in jo mora izpolniti. Po navedenem ni pomembno, da so spremembe PUP veljale le do 24. 10. 2010, ko jih je razveljavil nov občinski prostorski načrt.