Stroški v predlogu upravitelja morajo biti ne samo poimenovani, pač pa tudi ustrezno (vsebinsko) opisani in dokazno podprti. Gre za postavke, ki se odražajo v določeni denarni vrednosti, odvisno od konkretnega opravila oziroma dogodka, zaradi česar zgolj posplošeno navajanje posameznih stroškov ne zadošča.
pravica do kontradiktornega postopka – pravica do predlaganja in izvedbe dokazov – konkretiziran dokazni predlog
O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče.
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni, ali pa da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.
Zaslišanje toženca je bilo predlagano, ne da bi tožena stranka sploh navedla, katero konkretno dejstvo želi dokazati z njegovim zaslišanjem.
ZFPPIPP člen 399, 400, 400/4, 400/5, 407, 408, 409.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – določitev preizkusnega obdobja – dolžnikove osebne okoliščine – razlogi za insolventnost – kaznivo dejanje
Pri določitvi preizkusnega obdobja se upoštevajo samo dolžnikove osebne okoliščine. Zato je za določitev preizkusnega obdobja povsem nepomembno, kakšno preizkusno obdobje je bilo določeno osebi, ki je bila obsojena za ista kazniva dejanja, pri katerih je bil udeležen in obsojen tudi stečajni dolžnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074509
ZPP člen 212.
plačnik storitve – prejemnik računov – formalni sedež stranke – pasivna legitimacija – trditveno in dokazno breme – Odlok za pitno vodo
Tožena stranka je dokazala, da je bila v skladu s predpisi uporabnik ter plačnik storitev tožeče stranke druga pravna oseba. Tožeča stranka pa druge podlage kot golo dejstvo formalnega sedeža tožene stranke na naslovu Y ni ponudila.
Odločitev sodišča, da zadevo razdruži in ločeno obravnava posamezne zahtevke iz iste tožbe oziroma posamezne predloge iz istega predloga nima kar avtomatsko za posledico plačilo dodatne sodne takse.
ZPP člen 157, 316, 339, 339/2, 339/2-12, 350, 350/2. ZFPPIPP člen 67, 67/1, 212, 212/4, 214, 214/1, 215, 215/3, 217.
zavrženje tožbe - res iudicata - povračilo stroškov - učinkovanje potrjene prisilne poravnave - priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave
V okviru uradnega preizkusa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre v tej zadevi v pretežni meri (razen za stroške postopka) za res iudicato. Nad toženo stranko je bila s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 756/2012 z dne 22.11.2012 potrjena prisilna poravnava.
Ravnanje dolžnika oz. upravitelja v postopku prisilne poravnave, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v postopku prisilne poravnave z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi uspela. Tožeča stranka je torej po temelju upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka
Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jim tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) oporekala.
obnova postopka – predlog – nova dejstva – novi dokazi – dokazno breme
Tožnik je uveljavljal za sporno obdobje priznanje delovnega razmerja in iz tega naslova pripadajoče prejemke od tožene stranke, ki je bila njegov delodajalec, kar pomeni, da je bila ta skladno z dokaznim bremenom dolžna preveriti, če je bil tožnik v tem času zaposlen oziroma je imel priznane pravice iz delovnega razmerja tudi pri drugem delodajalcu. V tej zvezi velja pravilo, da je stranka, ki ne izpolni potrebnega dokaznega bremena, lahko kaznovana z odločitvijo sodišča, ki je zanjo neugodna. Zato se v konkretnem primeru ne more upoštevati odločba ZPIZ, ki jo je tožena stranka pridobila po pravnomočnosti sodbe, ko je bilo odločeno o glavni stvari, s katerim je navedeni zavod zavrnil lastnost tožnika kot zavarovanca za določeno obdobje. Tožena stranka je imela možnost pridobiti za navedeno obdobje podatke o tožnikovem zavarovanju oziroma statusu delovnega razmerja že prej pri pristojnih državnih organih, zaradi česar se sedaj v predlogu za obnovo postopka ne more sklicevati na to, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla preizkusiti oziroma glede tega pridobiti ustreznih listinskih dokazov.
zamudna sodba - obstoj delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Pravdni stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki. Glede vprašanja sodnega varstva v sporu glede obstoja delovnega razmerja, kadar stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi, mora delavec, dokler takšno faktično delovno razmerje obstaja, ravnati v skladu z 1. in 2. odstavkom 204. člena ZDR, po prenehanju takšnega faktičnega delovnega razmerja pa v skladu s 3. odstavkom 204. člena ZDR.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da je delodajalec delavcu dolžan plačati nadomestilo za neizrabljen tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta ni mogel izvršiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se po drugem odstavku 110. člena ZDR poda najkasneje v tridesetih dneh od ugotovitve razloga za odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Rok za podajo odpovedi je prekluziven, kar pomeni, da po poteku tega roka preneha pravica delodajalca, da poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožeča stranka (frizerka, zaposlena pri toženi stranki) je ponujala frizerske storitve na domu. Za opravljeno friziranje na domu je prejela plačilo. Zavedala se je, da tega kot delavka tožene stranke ne bi smela storiti. S takšnim svojim ravnanjem je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Šlo je za kršitev obveznosti, ki so določene v 31., 35. in 35. členu ZDR, takšna kršitev pa predstavlja utemeljen razlog za odpoved po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 429, 431. ZSReg člen 37, 37/2, 37/4.
postopek izbrisa - izpodbijanje izbrisanega razloga - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - namen zakona
Udeleženci postopka s pritožbo izpodbijajo odločitev registrskega sodišča o neutemeljenosti ugovora, lahko pa tudi izpodbijajo obstoj samega izbrisnega razloga, saj gre za izpodbijanje sklepa, s katerim je bilo odločeno prav o obstoju izbrisnega razloga.
Zaradi narave postopka izbrisa, predvsem pa zaradi teže posledic, ki jih izbris ima za subjekte in upnike, je potrebno v drugi fazi postopka izbrisa s teleološko razlago določb 7. poglavja ZFPPIPP zasledovati cilj tega dela zakona, da se iz sodnega registra brez likvidacije brišejo le tisti subjekti, pri katerih obstoji eden izmed izbrisnih razlogov iz prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZDMP člen 1. ZMinP člen 2. ZDR člen 126, 126/1, 126/2, 127, 127/3, 127/4. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine člen 71, 75.
obveznost plačila – plača – dodatki zaradi posebnih pogojev dela – osnovna plača – minimalna plača
Dodatki zaradi posebnih pogojev dela se obračunavajo od osnovne plače in ne od minimalne plače. Pravne podlage za to, da bi morala biti osnovna plača določena najmanj v višini minimalne plače, in da bi se na tako določeno osnovno plačo obračunavali vsi dodatki, ni. Minimalna plača je le korektiv, ki zagotavlja socialno varnost delavca in njegove družine. Končni mesečni znesek, ki ga delavec prejme za delo, opravljeno v polnem delovnem času in ki zajema osnovno plačo z vsemi dodatki, ne sme biti nižji od z zakonom določene minimalne plače. V minimalno plačo so vključeni vsi dodatki (za izmensko in nočno delo, delovno dobo ipd.), razen dodatka za nadurno delo, ki je vezan na delo preko polnega delovnega časa in že po jezikovni razlagi ni vključen v minimalno plačo, ki je plača za polni delovni čas.
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih člen 12.
potni stroški – javni prevoz
Tožena stranka je tožniku potne stroške napačno obračunavala (za javni prevoz), zato mu je dolžna povrniti zahtevano razliko potnih stroškov (v višini kilometrine). Javni prevoz je bil namreč možen, vendar za tožnika časovno nesprejemljiv, ker z uporabo javnega prevoza ne bi mogel pravočasno priti na delo.
plačilo uporabnine – uporaba prostorov brez pravne podlage – gospodarska družba
Tožeča stranka je navajala, da je družba D. brez pravne podlage uporabljala njene prostore in za uporabo ni plačevala ničesar, zaradi česar je tožnica s tožbo zahtevala plačilo uporabnine. Ker je tožeča stranka gospodarska družba, ki nastopa v gospodarskem prometu, v gospodarskem prometu pa se za uporabo tuje stvari plača najemnina, take navedbe zadoščajo za sklepčnost tožbe glede prikrajšanja tožeče stranke.
zamudna sodba – nasprotje med trditvami in predloženimi dokazi – obnova postopka končanega z zamudno sodbo – obnovitveni razlogi – udeležba intervenienta – intervencijski interes
Pri presoji po 4. točki 318. člena ZPP so sredstvo preizkusa le dokazila, ki so dejansko priloga tožbe. Če se tožnik v tožbi sklicuje na listino, ki naj bi jo sodišče pridobilo po uradni dolžnosti ali listine na katero se sklicuje, ne predloži, morebitno nasprotje med trditvami in takšno listino, ni ovira za izdajo zamudne sodbe.
Obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP je pri zamudni sodbi izključen.
Pri intervencijskem interesu gre za pravni interes, da v pravdi zmaga stranka, kateri se želi pridružiti. Ne zadostuje zato ekonomski ali drugačen interes. Tega pravnega interesa pa pritožnik z zgolj pavšalnim zatrjevanjem, da obstaja podlaga, da bo v primeru, da drugi toženec v pravdi ne uspe, le-ta imel do njega zahtevke, ne more uspeti.
1. Delo je bilo prevzeto in ni bilo grajano, kar pomeni, da tožena stranka ni imela nobenega utemeljenega razloga, da dela ne bi potrdila in se zato ne more sklicevati na določbo 3. odstavka 642. člena OZ.
Pri mandatni pogodbi (za kar v spornem razmerju gre) po določbi 642. člena OZ določitev cene ni bistvena vsebina pogodbe, saj jo lahko določi tudi sodišče.
V skladu z določbo 42. člena ZDR mora delodajalec delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za opravljanje dela v skladu z določbami 126. do 130., 133. do 135. in 137. člena tega zakona.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazno breme – opis kršitev – pravna kvalifikacija kaznivega dejanja
Dejstvo, da tožena stranka v obrazložitvi odpovedi ni navedla, znaki katerega kaznivega dejanja so podani pri ravnanju, ki se očita tožeči stranki, ne vpliva na zakonitost odpovedi. Delodajalec je v odpovedi dolžan opredeliti očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, tako da iz te opredelitve izhaja konkretna kršitev in vsi znaki kaznivega dejanja, ki jih ima kršitev, ni pa dolžan kršitve pravno kvalificirati oz. navesti, znaki katerega kaznivega dejanja so podani.