TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Določba 454. čl. ZPP ne predstavlja prekomernega posega v tožnikovo pravico iz 1. odst. 23. čl. Ustave. Oporo za takšno stališče pravzaprav nudijo abstraktni argumenti odločbe Ustavnega sodišča RS, U-I-161/10, s katero je to razveljavilo določbo 1. odst. 282. čl. ZPP. To je določba, ki je v rednem postopku predvidevala enako sankcijo (sodbo na podlagi odpovedi) za primer, če tožnik ne pride na prvi narok za glavno obravnavo.

Sankcija iz 3. odst. 454. čl. ZPP ima izrazit preventivni pomen, ki naj zagotovi, da stranka z zahtevo za razpis naroka za glavno obravnavo misli resno, kar nujno implicira tudi to, da se naroka nazadnje udeleži. Tak poseg v pravico stranke do sodnega varstva je sorazmeren z ustavno dopustnim ciljem (zagotavljanje procesne discipline strank zaradi praktične uveljavitve težnje k pospešitvi ekonomičnosti in koncentracije postopka).