PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074511
ZGD-1 člen 389. ZPP člen 216.
določitev primerne denarne odpravnine – odkup delnic – cena za odkup delnic – pogodba o obvladovanju in organiziranju pogodbenega koncerna – dokazna ocena – prosti preudarek – pravica do izjave
Ker ni pomembno, po kakšni ceni bi lahko glavni ali izstopajoči delničar delnice prodal na trgu, tudi ne kakšna bi bila situacija oziroma cena ob kakšnem drugem načinu prenehanja predlagateljevega članstva v P. d.d., so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bila nasprotnemu udeležencu kršena pravica do izjave v postopku, ker mu sodišče prve stopnje ni dovolilo postaviti vprašanj v zvezi z navedenimi okoliščinami.
Sodišče ne more arbitrarno odločiti o višini primernega denarnega nadomestila, ampak mora upoštevati dokaze, ki sami zase ne dajo natančnega odgovora, stvar pa do določene mere razjasnjujejo.
Pogodba o obvladovanju in organiziranju pogodbenega koncerna med obvladujočo in odvisno družbo, na osnovi katere je ceno za odkup delnice predlagal nasprotni udeleženec, ne more biti primerna podlaga za določitev primernega denarnega nadomestila, ker se nanaša na razmerje med obvladujočo in odvisnimi družbami, tržna vrednost pa ni tista, ki bi vplivala na določitev primernega denarnega nadomestila izstopajočega manjšinskega delničarja.
Sodišče mora v primerih, ko ugotovi, da posameznik ne prebiva na naslovu, na katerem je prijavljen, zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega stalnega bivališča po določbah ZPPreb. Če bo v tem postopku ugotovljeno dejansko prebivališče tožene stranke, ji bo sodišče lahko sodno pisanje vročilo na ta naslov, če tožene stranke ne bo mogoče najti in bo zato izbrisana iz registra prebivalstva, pa ji bo sodišče na predlog tožeče stranke lahko postavilo začasnega zastopnika.
OZ člen 271, 299, 378, 378/1. Odvetniška tarifa člen 19.
obveznost plačila odvetniških storitev - zastopanje oškodovanca v kazenskem postopku
Za presojo tožnikovega zahtevka ni odločilno, da so bile odvetniške storitve izvršene (tudi) tekom kazenskega postopka, v katerem je bila toženka udeležena kot oškodovanka, tožnik pa jo je zastopal kot njen pooblaščenec. Upravičenje do povrnitve stroškov, ki ga 95. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) za primer obsodilne sodbe daje oškodovancu, namreč temelji na povsem drugi osnovi in ni povezano s toženkino pogodbeno obveznostjo plačila za izvršene odvetniške storitve tožniku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066029
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202e, 202e/2. ZVoz člen 45, 45/1.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – odložitev izvršitve – preklic odložitve – udeležba v rehabilitacijskih programih – pravočasna predložitev dokazila o vključitvi v program
Storilec mora predložiti sodišču dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program v roku določenem v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, česar pa storilec ni storil. Naknadno predloženega dokazila, ki ga storilec prilaga k pritožbi in iz katerega izhaja, da se je prijavil v program po prejemu sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, tako ni mogoče upoštevati.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 36/4.
družinska pokojnina - preračun pokojnin - Sporazum z BIH - samostojna pokojnina - tretja država
Tožnici je bila v BIH pravica do družinske pokojnine priznana na podlagi moževe (samostojne) invalidske pokojnine, ki mu je bila priznana na podlagi skupne slovenske in bosanske zavarovalne dobe v trajanju 33 let, po uveljavitvi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino pa ji je bosanski nosilec pokojnino odmeril le od bosanske pokojninske dobe. Ker ji je bila v Avstriji priznana vdovska pokojnina na podlagi možu priznanega sorazmernega dela pokojnine za 14 mesecev avstrijske pokojninske dobe, ki mu je bila priznana z upoštevanjem skupne slovenske in bosanske dobe po avstrijsko-jugoslovanskem sporazumu o socialnem zavarovanju, tožnica nima pravice do družinske pokojnine v RS. Po 3. odstavku 36. člena Sporazuma med Slovenijo in Bosno in Hercegovino se samostojne pokojnine priznane na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju, sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo, ne preračunavajo po določbah tega sporazuma.
Ker na podlagi tožbenih navedb in ponujenih dokazov verjetnost denarne terjatve iz naslova izjave, iz naslova dela plače in iz naslova sorazmernega dela regresa za letni dopust ni izkazana, je predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve in obremenitve premoženja) v tem delu neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 178, 178/2. ZS člen 3. ZMEPIZ člen 2, 2/3, 43, 43/2. ZUP člen 6, 7.
delna pokojnina – odvetniška dejavnost – pogoji
Čeprav tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in opravlja odvetniško dejavnost s polovico delovnega časa (20 ur tedensko), nima pravice do delne pokojnine, ker je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen za poln delovni čas (40 ur tedensko). Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je tudi prenehanje zavarovanja.
Toženec kot sklenitelj zavarovalne pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti izgubi kritno pravico po 6. točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev le, če vozilo v času nezgode ni imelo veljavnega tehničnega pregleda. Določba 6. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev je jasna in izraža nedvoumno voljo pogodbenih strank, da za dogovorjeno izgubo kritnih pravic zavarovanca zaradi tehnično hibnega vozila štejeta le situacijo, če vozilo v času prometne nesreče ni imelo veljavnega tehničnega pregleda.
starostna pokojnina – pravnomočna odločba – nova zahteva
Tožnikova zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine je bila dokončno in pravnomočno zavrnjena, ker tožnik s skupno slovensko pokojninsko dobo 5 let, 2 mesecev in 17 dni ni izpolnil pogojev po 36. členu ZPIZ-1 za priznanje te pravice. Novo zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine je toženec utemeljeno zavrgel, ker se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira nova zahteva, ni spremenila. Tožnikova dopolnjena pokojninska doba je namreč ostala enaka, zakonski pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 36. člena ZPIZ-1 pa se niso spremenili.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu - nedopustnost izvršbe
Tožnici ni uspelo dokazati, da je pridobila lastninsko pravico po 24. čl. ZTLR na originalen način niti, da jo je pridobila pred zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, zato izvršba na ½ nepremičnine ni nedopustna.
ZPIZ-1 člen 143. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Seznam telesnih okvar poglavje v A, točka 1b.
invalidnina – telesna okvara – pljuča
Pri tožniku ne gre za trajno zmanjšanje respiratorne funkcije hujše stopnje, zato nima telesne okvare zaradi stanja pljuč in je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožeči stranki podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je, prišlo do bistveno zmanjšanega obsega dela v gradbeništvu, kar je povzročilo prenehanje potrebe po delu za delovno mesto zidar - tesar, na katerem je delala tožeča stranka. Tožena stranka je tožeči stranki pred podajo odpovedi ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, kar kaže na možnost nadaljevanja delovnega razmerja, poleg tega pa je tožena stranka po odpovedi zaposlila sebe in še enega delavca za opravljanje pomožnih del v gradbeništvu, nato pa je oba odpuščena delavca (tožečo stranko in njenega sodelavca) pozvala nazaj na delo, zato tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved niti, da z delovnim razmerjem s tožečo stranko ni bilo mogoče nadaljevati, zato je izpodbijana odpoved iz poslovnega razloga nezakonita.
Nakup kurilnega olja ni takšna izjemna okoliščina, ki bi opravičevala dodelitev izredne pomoči, kot so na primer smrt ali elementarne nesreče, zato tožnica ni upravičena do izredne denarne socialne pomoči.
Občina kot tožena stranka v socialnem sporu zaradi dodelitve denarne socialne pomoči sama krije svoje stroške postopka ne glede na uspeh v sporu.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 60/6, 301, 301/7, 301/8. ZPP člen 151, 152, 163.
pravdni stroški - stečaj stranke - prijava terjatve - prijava stroškov v stečajnem postopku - nastanek pravdnih stroškov - nagrada za postopek
Določilo 60. člena ZFPPIPP šteje kot odločilnega za obveznost prijave terjatve že trenutek nastanka pravdnih stroškov upniku in ne šele trenutek nastanka terjatve za njihovo povračilo.
Litispendenca nastopi le v primeru, če pravda o istem zahtevku med istima strankama že teče, torej če je bila tožba že vročena toženi stranki, in ne že ob vložitvi dveh tožb iste tožeče stranke z istim zahtevkom zoper isto toženo stranko.
Tožena stranka je imela sklenjeno polico za zavarovanje odgovornosti pri zavarovalnici, s katero je tožnik sklenil izvensodno poravnavo za plačilo odškodnine za delovno nesrečo. Vendar tožnik tega zneska ni dobil nakazanega v celoti, temveč zmanjšanega za odbitno franšizo, za kar pa ne more biti prikrajšan, saj predstavlja odbitna franšiza predmet dogovora v zavarovalni polici, s katero so urejena pravna razmerja zavarovanja odgovornosti med toženo stranko in zavarovalnico.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – prenos podjetja – sprememba delodajalca
Ker je tožena stranka prenesla na zunanjega izvajalca le opravljanje določenih računovodskih del, niso bili podani pogoji za prenos pogodbenih in drugih obveznostih njenih delavcev iz delovnega razmerja na zunanjega izvajalca. Tožena stranka namreč ni prenesla na zunanjega izvajalca ne dela podjetja niti ni šlo za delitev ali združitev v smislu 1. odstavka 73. člena ZDR (pravni prenos podjetja ali dela podjetja, izveden na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve).
Ob dejstvu, da so bili ugotovljeni realni (organizacijski) razlogi za prenehanje potreb po delu tožnice in je tožena stranka ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica, je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.
O tožbenem zahtevku se lahko odloči le meritorno, torej po vsebini in tožbenega zahtevka ni mogoče zavreči. Zavrže se lahko samo tožba iz razlogov po 274. členu ZPP. Ker je bilo o tožničinem tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno, je treba v tej zadevi skladno z 274. členom ZPP tožbo zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074533
ZOR člen 122, 132, 214. ZPP člen 324, 324/3, 325-327.
valorizacija – dogovor o uporabi indeksne klavzule – vrnitveni zahtevek – dopolnilna sodba – popravni sklep – pobotni ugovor
Smisel dogovorjene indeksne klavzule je, da si stranke z uporabo indeksa kot vrednostne osnove zagotovijo ohranitev realne vrednosti dajatev in se tako izognejo škodljivim vplivom inflacije, katere obseg ob sklenitvi pogodbe ni predvidljiv. Indeksna klavzula je bila veljavno dogovorjena, zato jo je potrebno uporabiti tudi v primeru, če se pogodba razdre.