skupnost civilnega prava – priznana lastnost stranke – izguba pravdne sposobnosti udeleženca skupnosti – stečaj udeleženca skupnosti – prekinitev pravdnega postopka
Stečaj nad udeležencem skupnosti civilnega prava ni razlog za prekinitev postopka.
Sodišče mora v primerih, ko ugotovi, da posameznik ne prebiva na naslovu, na katerem je prijavljen, zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega stalnega bivališča po določbah ZPPreb. Če bo v tem postopku ugotovljeno dejansko prebivališče tožene stranke, ji bo sodišče lahko sodno pisanje vročilo na ta naslov, če tožene stranke ne bo mogoče najti in bo zato izbrisana iz registra prebivalstva, pa ji bo sodišče na predlog tožeče stranke lahko postavilo začasnega zastopnika.
OZ člen 271, 299, 378, 378/1. Odvetniška tarifa člen 19.
obveznost plačila odvetniških storitev - zastopanje oškodovanca v kazenskem postopku
Za presojo tožnikovega zahtevka ni odločilno, da so bile odvetniške storitve izvršene (tudi) tekom kazenskega postopka, v katerem je bila toženka udeležena kot oškodovanka, tožnik pa jo je zastopal kot njen pooblaščenec. Upravičenje do povrnitve stroškov, ki ga 95. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) za primer obsodilne sodbe daje oškodovancu, namreč temelji na povsem drugi osnovi in ni povezano s toženkino pogodbeno obveznostjo plačila za izvršene odvetniške storitve tožniku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066029
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202e, 202e/2. ZVoz člen 45, 45/1.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – odložitev izvršitve – preklic odložitve – udeležba v rehabilitacijskih programih – pravočasna predložitev dokazila o vključitvi v program
Storilec mora predložiti sodišču dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program v roku določenem v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, česar pa storilec ni storil. Naknadno predloženega dokazila, ki ga storilec prilaga k pritožbi in iz katerega izhaja, da se je prijavil v program po prejemu sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, tako ni mogoče upoštevati.
Tožnica je po zaključku obratovalnega časa pošte z osebnega računa stranke knjižila dvig gotovine in ga nato stornirala, ponaredila podpis stranke na nalogu za dvig, opravila dvig gotovine in si jo je prisvojila. Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker očitani kršitvi predstavljata hudi kršitvi pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjeni naklepoma ali iz hude malomarnosti, ki imata hkrati znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 256. členu KZ in kaznivega dejanja poneverbe po 3. in 1. odstavku 245. člena KZ (1. in 2. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR) in onemogočata nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama.
Trditvena podlaga tožeče stranke, če bi ta uveljavljala izjemnost časovnih pogojev za določanje stopnje invalidnosti iz drugega odstavka 14. člena Splošnih pogojev, mora vsebovati tudi trditveno podlago o okoliščinah, ki narekujejo uporabo te določbe v tej določitvi izjemnih časovnih pogojev določanja stopnje invalidnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Določba tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR ne vsebuje presoje (ne)upravičenosti odsotnosti z dela, temveč pomeni izpeljavo delavčeve dolžnosti obveščanja delodajalca (o razlogih za izostanek z dela).Tako je v prvem odstavku 34. člena ZDR določeno, da mora delavec delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Prisotnost na delu pa je del poglavitne delavčeve dolžnosti opravljanja dela, po kateri mora delavec vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu (prvi odstavek 34. člena ZDR). Zakon na ta način varuje pravico in interes delodajalca, da lahko realno predvidi in organizira delovni proces ter ga v primeru ovir na strani delavca ustrezno prilagodi. Posredovanje informacij o morebitni odsotnosti z dela in o drugih podatkih, do katerih ima delavec lažji pristop od delodajalca in so obenem pomembni za delovni proces, je zato ena najbolj ključnih dolžnosti delavca do delodajalca.
Tožnik je direktorju tožene stranke izročil dopis, naslovljen kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri navaja, da mu delovne obveznosti prenehajo z dnem oddaje odpovedi, pogodba o zaposlitvi pa se prekine po v celoti izkoriščenem letnem dopustu ter izkoriščenih opravljenih urah. Iz take vloge ni mogoče zaključiti, da delavec izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi po določbi 112. člena ZDR, zato tožena stranka ni imela podlage za zaključek delovnega razmerja tožnika z dnem oddaje navedenega dopisa direktorju tožene stranke, ampak na podlagi tožnikove odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tako kot je predlagal tožnik
pogodba o zaposlitvi za določen čas – prenehanje pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba
Tožena stranka se je na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi za poslovodenje družbe zavezala tožniku po prenehanju funkcije ali odpoklicu ponuditi zaposlitev ter delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in strokovnim znanjem. Glede na zavezo v aneksu k pogodbi o zaposlitvi je tožena stranka tožniku (po odpoklicu) ponudila zaposlitev, ki jo je tožnik kot neustrezno odklonil, zato bi morala tožena stranka tožniku podati odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 86. člena ZDR, ki določa, kakšna mora biti oblika in vsebina odpovedi. Tožena stranka je tožniku zaključila delovno razmerje pri toženi stranki, potem ko je tožnik odklonil ponujeno zaposlitev. Tožniku pogodba o zaposlitvi ni prenehala z dnem odpoklica, zavrnitev pisne ponudbe za sklenitev pogodbe o zaposlitvi pa ni zakonsko določen odpovedni razlog. Glede na navedeno je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.
Tožena stranka je imela sklenjeno polico za zavarovanje odgovornosti pri zavarovalnici, s katero je tožnik sklenil izvensodno poravnavo za plačilo odškodnine za delovno nesrečo. Vendar tožnik tega zneska ni dobil nakazanega v celoti, temveč zmanjšanega za odbitno franšizo, za kar pa ne more biti prikrajšan, saj predstavlja odbitna franšiza predmet dogovora v zavarovalni polici, s katero so urejena pravna razmerja zavarovanja odgovornosti med toženo stranko in zavarovalnico.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 36/4.
družinska pokojnina - preračun pokojnin - Sporazum z BIH - samostojna pokojnina - tretja država
Tožnici je bila v BIH pravica do družinske pokojnine priznana na podlagi moževe (samostojne) invalidske pokojnine, ki mu je bila priznana na podlagi skupne slovenske in bosanske zavarovalne dobe v trajanju 33 let, po uveljavitvi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino pa ji je bosanski nosilec pokojnino odmeril le od bosanske pokojninske dobe. Ker ji je bila v Avstriji priznana vdovska pokojnina na podlagi možu priznanega sorazmernega dela pokojnine za 14 mesecev avstrijske pokojninske dobe, ki mu je bila priznana z upoštevanjem skupne slovenske in bosanske dobe po avstrijsko-jugoslovanskem sporazumu o socialnem zavarovanju, tožnica nima pravice do družinske pokojnine v RS. Po 3. odstavku 36. člena Sporazuma med Slovenijo in Bosno in Hercegovino se samostojne pokojnine priznane na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju, sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo, ne preračunavajo po določbah tega sporazuma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0078202
KZ člen 129, 129/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti – vzročna zveza – dolžnostno ravnanje zdravnika – dobra klinična praksa – načela porodniške stroke – opustitev skrbne medicinske prakse – krivda - izvedenstvo
Za presojo kazenske odgovornosti obtožene K. in obtoženega M. je pomemben ravno način njunega sodelovanja, razmejitev njunih vlog pri porodu in hkrati povezanost v skupnem delovanju, prispevek vsakega od njiju k nadaljnjemu zapletu oziroma poteku poroda oziroma slabšanju stanja ploda. Ocena njunih strokovno nepravilnih ravnanj in nedopustnih opustitev je v izpodbijani sodbi podana izčrpno, dokazno podprto in prepričljivo. Sodišče je veliko pozornosti posvetilo ugotavljanju, kakšno je bilo njuno dolžnostno ravnanje v dani situaciji, v čem se kaže njuna malomarnost pri delu in sprejemanju odločitev oziroma pri opustitvah, ugotavljalo je časovno soslednje dogodkov in njihovo sovplivanje in vzročno zvezo med ravnanjem babice in porodničarja in nastalo posledico.
Do tragične posledice je privedlo ravnanje obtoženih K. in M., ne pa tudi opustitve obtoženega P. oziroma njegova ravnanja, ki niso bila skladna z načeli porodniške stroke in dobro klinično prakso. Glede na prepričljive razloge izpodbijane oprostilne sodbe, da vzročna zveza med ravnanji in opustitvami obtoženega P. in smrtjo otroka ni dokazana z gotovostjo, ki je potrebna za izrek obsodilne sodbe, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno oprostilo obtožbe.
Ker na podlagi tožbenih navedb in ponujenih dokazov verjetnost denarne terjatve iz naslova izjave, iz naslova dela plače in iz naslova sorazmernega dela regresa za letni dopust ni izkazana, je predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve in obremenitve premoženja) v tem delu neutemeljen.
Nakup kurilnega olja ni takšna izjemna okoliščina, ki bi opravičevala dodelitev izredne pomoči, kot so na primer smrt ali elementarne nesreče, zato tožnica ni upravičena do izredne denarne socialne pomoči.
Občina kot tožena stranka v socialnem sporu zaradi dodelitve denarne socialne pomoči sama krije svoje stroške postopka ne glede na uspeh v sporu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – prenos podjetja – sprememba delodajalca
Ker je tožena stranka prenesla na zunanjega izvajalca le opravljanje določenih računovodskih del, niso bili podani pogoji za prenos pogodbenih in drugih obveznostih njenih delavcev iz delovnega razmerja na zunanjega izvajalca. Tožena stranka namreč ni prenesla na zunanjega izvajalca ne dela podjetja niti ni šlo za delitev ali združitev v smislu 1. odstavka 73. člena ZDR (pravni prenos podjetja ali dela podjetja, izveden na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve).
Ob dejstvu, da so bili ugotovljeni realni (organizacijski) razlogi za prenehanje potreb po delu tožnice in je tožena stranka ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica, je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.
Litispendenca nastopi le v primeru, če pravda o istem zahtevku med istima strankama že teče, torej če je bila tožba že vročena toženi stranki, in ne že ob vložitvi dveh tožb iste tožeče stranke z istim zahtevkom zoper isto toženo stranko.
Tožeča stranka bi bila upravičena do vtoževanega dodatka za delo v rizičnih razmerah, če bi se ugotovilo, da je delo opravljala v razmerah, ki jih za upravičenost do dodatka našteva 13. alinea prvega odstavka 39. člena KPJS: območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij. Tožeča stranka ni bila napotena na rizično območje, zato do dodatka po tej določbi KPJS ni upravičena.
Podelitev upravičenja za zastopanje v razmerju do tretjih, s katerimi pooblaščenec sklepa pravne posle za račun zastopanca, začne učinkovati šele, ko postane zanje (za tretje osebe) razpoznavno v povsem konkretnem pomenu: torej v čigavem imenu in za čigav račun je bila storitev naročena (primerjaj tretji odstavek 70. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju: OZ). Zato je materialnopravno zmotna ocena sodišča prve stopnje, da upravnik v konkretnem primeru ni pasivno legitimirana stranka, ker je tožeča stranka glede na omenjene okoliščine primera vedela, da pri sklepanju sporne pogodbe zastopa etažne lastnike, pri čemer po oceni sodišča prve stopnje pri tem niti ni pravno pomembno, katere konkretne (poimensko določene) etažne lastnike zastopa ter kakšen je sploh delilnik stroškov med temi etažnimi lastniki.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – pravno priznana škoda
Za utrpel intenziven strah, ki ga je tožnik utrpel med 6 urnim čakanjem v zaradi okvare zaustavljeni gondoli na smučišču nekaj 10 m nad tlemi in ob reševanju s spuščanjem po vrvi na tla, ki se je še nekaj dni nadaljeval tudi doma v lažji obliki, mu gre odškodnina za strah po določbi člena 179 OZ kot pravno priznana škoda.