plačilo za delo - dejansko opravljanje drugega dela – dejansko delo – sprememba ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin
Tožnik je dejansko opravljal delo po predloženi novi pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto učitelja in ne ravnatelja, ki je sicer ni želel podpisati, prav tako je delo ravnatelja dejansko opravljala tožnikova sodelavka, zato tožnik ni upravičen do plače ravnatelja. Z daljšim opravljanjem drugih del tožnika je prišlo do dejanskega sporazumnega izvrševanja drugačne pogodbe med strankama, čeprav ni prišlo do formalnega podpisa nove pogodbe po 47. členu ZDR.
Toženka bi morala v primeru izdaje začasne odredbe odkopati in odstraniti v zemljo vkopane vodovodne cevi in betonski jašek ter izkopani del zasuti z zemljo in zatraviti, kar je nedvomno hujša posledica kot dejstvo, da ima tožnica le oviran dostop do svoje nepremičnine, ob čemer tožnica ne zatrjuje, da do svoje nepremičnine ne more dostopati oziroma kakšna škoda ji s težjim dostopom do njene nepremičnine nastaja, zato tudi tožničin konstrukt, po katerem bi brez izdaje začasne odredbe njej nastala hujša škoda, kot toženki z njeno izdajo, ne zdrži resne presoje.
Tožena stranka za zadrževanje izplačila plač, nadomestil in stroškov v zvezi z delom tožnika ni izkazala nobene utemeljene podlage. V tej zvezi ni podpisala s tožnikom nobenega dogovora o zadrževanju določenih izplačil, saj o tem ni razpolagala s pisnim soglasjem tožnika. Za presojo takšnih vprašanj ne zadostuje usten dogovor med delavcem in delodajalcem.
SPZ člen 70, 70/2. ZNP člen 125. ZST člen 24, 25, 25/1, 25/2, 25/4. ZST-1 člen 39.
delitev solastnine – upravičen interes – nedovoljena pritožbena novota – substanciranost navedb – sprememba vrednosti spora med postopkom – podlaga za plačilo sodne takse
Ker pritožnik v postopku na prvi stopnji ni izkazoval interesa za táko delitev nepremičnin, ki bi ohranila obstoječi dostop do njegove nepremičnine, in so bile navedbe v tej smeri prvič podane v pritožbi, ne da bi pritožnik navedel upravičene razloge za njihovo navajanje šele v tej fazi postopka, ne morejo vplivati na presojo o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa.
Ker v postopku na prvi stopnji ni bila ugotovljena spremenjena vrednost spornega predmeta po postopku, predvidenem v 24. členu ZST, je podlaga za odmero sodne takse za pritožbo lahko le vrednost, navedena v predlogu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077262
ZPP člen 458, 458/1. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/3, 20.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – višina odškodnine
Tožnikoma, katerih pravdni postopek ni bil zapleten in zanju, razen z vidika trajanja, ni imel velikega pomena, je trajal 12 let, 3 mesece in 14 dni na petih stopnjah, je bila, ob upoštevanju 20 % soprispevka, prisojena odškodnina v višini 1.620,00 EUR.
Tožniku, katerega pravdni postopek ni bil zapleten in zanj, razen z vidika trajanja, ni imel velikega pomena, je trajal 14 let in 11 dni na dveh stopnjah, je bila prisojena odškodnina v višini 2.925,00 EUR.
vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za zamudo - napačna vročitev – vročanje sodne pošiljke
Stališče, da je napačna vročitev (vedno) zgolj pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog, je zmotno. Velja lahko le za tiste primere, ko napaka izvira iz sfere sodišča, ko je torej napačna vročitev posledica nepravilne odredbe za vročanje ali napake, ki jo zagreši sodni vročevalec. Če pa to stori poštno podjetje, ki je zgolj pogodbeni sodelavec sodišča pri vročanju, prizadeta stranka tako napako lahko uveljavlja kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
MPPEU člen 2. Pogodba o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji člen 53. Šesta direktiva ES št. 77/388/EGS.
protipravnost ravnanja davčnega organa – inšpekcijski pregled računov – ravnanje ministrstva – dokazna ocena priče – pravna narava direktive EU – plačilo DDV za storitve, opravljene v tujini
Inšpektorica je ob pregledu račune z obračunanim DDV na storitve opravljene v tujini potrdila za pravilne. Vendar pa slednje še ne pomeni, da je toženi stranki izrecno zatrdila, da se od storitev, opravljenih v tujini, plačuje DDV, kar bi morala za obstoj protipravnosti ravnanja tožene stranke, kot enega od elementov odškodninske odgovornosti, dokazati tožeča stranka.
predlog za izdajo popravnega sklepa – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa – odgovor na pritožbo – stroški odgovora na pritožbo
Na pravni položaj stranke, ki se ne pritožuje, lahko odgovor na pritožbo vpliva tedaj, kadar stranka v njem uveljavlja razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Te navedbe lahko postanejo pomembne, če se pritožba izkaže za utemeljeno. Tedaj stranka, ki sicer nima pravnega interesa za pritožbo, lahko na svoj pravni položaj vpliva tako, da sodišče namesto spremenilne sodbe, izda razveljavitveni sklep. Tak pravni položaj pa nato vložniku odgovora na pritožbo lahko omogoča, da v nadaljevanju doseže svoj končni uspeh. V takšnem primeru je vložitev odgovora na pritožbo potrebna za pravdo in je tudi strošek za to vlogo za pravdo potreben.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074494
ZPP člen 5, 154, 214, 214/2, 280, 280/2. OZ člen 659.
podjemna pogodba – pogodba na ključ – račun kot enostranska listina – trditveno in dokazno breme – domneva priznanja dejstev – stroški postopka – načelo uspeha
Ker je račun enostranska listina, še ni dokaz o obstoju poslovnega razmerja med strankama in o izpolnitveni obveznosti tožene stranke, če ta poslovnega razmerja in posledično svoje obveznosti iz njega ne priznava, je vtoževano obveznost tožene stranke potrebno presojati z drugimi dokaznimi sredstvi, popolnost in vsebina samega računa pa je relevantna zgolj zaradi določb ZDDV, ne pa glede na trditveno podlago spora za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka v predmetni zadevi.
Na pavšalne navedbe tožene stranke v utemeljitev terjatve iz pobotnega ugovora in neizkazanost pogodbene podlage za uveljavljanje stroškov gradbišča, je bila tudi obramba tožeče stranke zoper toženkin pobotni ugovor zadostna, na toženi stranki pa je bilo trditveno in dokazno breme o utemeljenosti pobotnega ugovora, ki pa ga v prvostopenjskem postopku ni zmogla.
obveznost plačila – razporejanje delovnega časa – preračun delovnega časa
Ker tožena stranka ni dokazala, da je bil delovni čas prerazporejen v smislu določbe 147 in 148. člena ZDR, je zahtevek za izplačilo nadur za dejansko opravljeno delo preko polnega delovnega časa utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075923
ZOR člen 133, 277, 399, 399/3, 1040, 1035-1046. ZGD člen 31. ZMZPP člen 19, 20, 48, 48/1. ZUKZ člen 19, 20, 46, 46/1. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 214, 214/1, 286, 286/1, 286/4.
pogodba o bančnem depozitu – devizne hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – obveznost LB d.d. za izplačilo deviz na deviznih hranilnih knjižicah v podružnicah na ozemlju nekdanje SFRJ – spor z mednarodnim elementom – pasivna legitimacija
V primeru pogodbe o bančnem depozitu mora opraviti za pogodbo značilno izpolnitev depozitar – toženka.
Ker imajo v podružnico vložene devize enake pravne učinke, kot če bi bile vložene v toženko na njenem sedežu v Ljubljani, je toženka pasivno legitimirana za izpolnitev obveznosti iz depozitnih pogodb, sklenjenih s tožniki.
Listini ni mogoče odreči kredibilnosti zgolj zato, ker je predložena v fotokopiji.
Z vložitvijo tožbe nastanejo procesne in materialnopravne posledice za obe stranki. Tožeča stranka ima prav, da bi se kljub naknadni razširitvi tožbe na toženca pod 4 le-ta še lahko branil zoper tožbo. Ne upošteva pa, da lahko z vložitvijo tožbe nastanejo tudi materialnopravne posledice, zaradi katerih bi bila naknadna razširitev tožbe toženca pod 4 spravila v slabši procesni položaj, na primer zaradi teka zastaralnega ali prekluzivnega roka in pa zaradi teka zamudnih obresti. Prav to pa je vzrok za to, da se zahteva soglasje toženca.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075918
ZD člen 212 , 212/1, 212/1-1. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 226, 339, 339/2, 339/2-8.
izločitev iz zapuščine – skupno premoženje – posebno premoženje – nastanek zunajzakonske skupnosti – trditveno in dokazno breme – pravica do izjave
Zakon ne določa minimalnega časa, ki mora preteči, da lahko določeno življenjsko skupnost opredelimo kot zunajzakonsko skupnost. Ali gre za zunajzakonsko skupnost v smislu 12. člena ZZZDR se presoja v vsakem posameznem primeru glede na vse okoliščine in intenzivnost konkretnega odnosa.
Ob ugotovitvi, da je bila hiša pridobljena v času zunajzakonske skupnosti tožnice in zapustnika, je na tožencu trditveno in dokazno breme, da hiša predstavlja zapustnikovo posebno premoženje oziroma, da je njegov delež na skupnem premoženju višji od deleža po zakoniti domnevi.
Solastniški deleži se do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih določijo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini.
določitev najemnika stanovanja – udeleženec v nepravdnem postopku – pravni interes – stranska intervencija v nepravdnem postopku
Stranske intervencije v smislu določb ZPP v nepravdnem postopku ni, ker se uporablja 19. člen ZNP, ki status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Za določitev kroga udeležencev nepravdnega postopka formalni (procesni) pojem stranke ne zadošča, ampak se kombinira z materialnopravnim. Materialni udeleženci so tako tisti, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
V obravnavani zadevi je pravni interes JM za udeležbo na strani nasprotnega udeleženca podan že zato, ker je v najemni pogodbi za sporno stanovanja navedena kot uporabnica stanovanja, ob spremembi nosilca najemnega razmerja pa utegne biti njen pravni položaj prizadet, ne glede na to, da predlagateljica ob vložitvi predloga ni zahtevala njene izselitve. Treba ji je torej priznati status materialne udeleženke.
predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Stavba je bila zgrajena pred 1.1.2003. V tem primeru lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine.
Zoper vsako dejansko ugotovitev je vselej mogoče naperjati nove in nove skepticistične ugovore. Skepso je mogoče atomizirati na najmanjše logične gradnike. Takšnemu pristopu je na neki točki treba napraviti konec. Ta točka je izenačena s pravo mero spoznavnega procesa v pravdi in s pravo mero razčlenjenosti dokazne ocene, ki je še potrebna.
Res je, da dokazni predlog ni bil ustrezno substanciran. Vendar pa pri tem ne gre za kršitev razpravnega načela (ne gre za to, da bi sodišče brez dokaznega predloga vpogledalo v spis), marveč gre za to, da dokazni predlog ni bil ustrezno substanciran. To pa je kršitev, ki je drugačna od uveljavljane in bi jo moral pritožnik uveljavljati že prej. Ker tega ni storil, je v skladu z določbo 286.b člena ZPP ne more uveljavljati niti sedaj.
Za stališče, da tožnica ni dokazala, da bi toženec prometno nesrečo povzročil namerno, je imelo sodišče oporo v izvedenskem mnenju. Glede na poškodbe v prometni nesreči udeleženih vozil, je izvedenec izključil možnost, da bi do prometne nesreče prišlo, ker bi voznik osebnega vozila nenadoma, močno (sunkovito) zavil v desno.
priposestvovanje – solastninska pravica – izključna posest – soposest nad vodnim kanalom – način uporabe nepremičnine – dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje – pritožbena obravnava
Pri ugotavljanju, kdo je imel posest zemljišča, je pomembna tudi njegova narava oziroma namen. Umetni vodni kanal, ki deloma poteka po parcelah, na katere meri tožbeni zahtevek, služi dovajanju vode iz reke. Zato ni odločilno, kdo ga je čistil in vzdrževal, temveč komu se je na ta način dovajala voda. Ker je bilo ugotovljeno, da se je voda dovajala tudi za toženca, toženec (so)posesti ni izgubil. Tožnik njegovega solastniškega deleža zato ni mogel priposestvovati.