spor o krajevni pristojnosti - izključna krajevna pristojnost - obstoj ugovora krajevne pristojnosti - odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti - časovne meje - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - hitrost postopka
Temeljno izhodišče instituta krajevne pristojnosti je, da naj se postopek čim manj zapleta. Čas, ki teče, in molk udeležencev v času, sta tu pravotvorna in vodita v ustalitev pristojnosti.
Če sodišče zamudi fazo postopka, v kateri se še lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, tedaj tega pooblastila več nima. S tem, ko vroči tožbo toženki, je tako storjen pomemben korak k ustalitvi krajevne pristojnosti. Ustalitev krajevne pristojnosti sanira nepravočasen odziv sodišča na kršitev pravila o izključni krajevne pristojnosti.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00092849
ZPP člen 378. OZ člen 255. ZD člen 28, 28/4, 30.
dopuščena revizija - izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - izpodbojna pravna dejanja - zapuščinski postopek - uveljavljanje nujnega deleža - objektivni pogoj izpodbojnosti - pogoji za izpodbijanje - dedovanje - prikrajšanje nujnega deleža - nujni delež - oporočno dedovanje - izvedensko mnenje - določitev cene - zavrnitev revizije - vrednost darila ob zapustnikovi smrti - izvršilni postopek - izvršba - ugotovitev vrednosti darila - ocena vrednosti nepremičnine
V primeru izpodbijanja neuveljavljanja nujnega dednega deleža, se izračun vrednosti darila, in s tem presoja morebitnega zmanjšanja premoženja dolžnika, opravi na podlagi 28. in 30. člena ZD.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - nedovoljeni pritožbeni razlogi - pooblastila pritožbenega sodišča - zavrnitev pritožbe
Onkraj razlagalnega dvoma je, da je pritožnikov poizkus, kako v ta postopek vpeljati preizkus v luči 338. člena ZPP, procesno zgrešen in v nasprotju s samo sržjo tega pravdnega sredstva. 357.a člen ZPP in postopek, ki ga ureja, ne daje pooblastila Vrhovnemu sodišču, da bi poseglo v vsebinsko presojo pritožbenega sodišča, tudi če pritožnik trdi, da je očitno napačna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00092829
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOKIPOSR člen 2, 2/1-5, 5, 5/1, 17, 17/3.
dolgovi izbrisane družbe - prevzem dolga na podlagi zakona - sprememba dolžnika - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - osebno odgovorni družbenik - aktivni družbenik - pasivni družbenik - stranske pravice - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je določbo tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR treba razlagati tako, da je Republika Slovenija za dolgove družbenikov odgovorna pod istimi pogoji, kot so določeni v prvem odstavku 5. člena (prevzame le dolgove tistih družbenikov, ki izpolnjujejo pogoje, opredeljene v prvem odstavku 5. člena), v povezavi s 5. točko 2. člena?
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagateljica poslala svojo vlogo. To je tako treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku, saj drugega procesnega okvira ni. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica je vlogo vložila sama, pri tem pa ni izkazala (niti navedla), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).