plačilo sodne takse za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse
Ker taksa za pritožbo ni bila plačana v določenem roku, se je ta pravilno in v skladu z zakonom štela za umaknjeno.
Ni se mogoče strinjati s toženo stranko, da je tožnik s prejemom plačilne liste za sporni mesec vedel za plačilo vtoževanega zneska, saj je tožena stranka kasneje šele z vlogo obrazložila svoje obveznosti, vendar le glede koriščenja ur, tako da tožnik ni mogel vedeti, kaj mu je tožena stranka dejansko plačala. Tako je tožnik šele po razjasnitvi okoliščin glede plačila pravočasno umaknil svoj tožbeni zahtevek, z celotnim zahtevkom pa je uspel praktično v celoti.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-3, 129/1-9, 130, 130/8.
prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb
Ker je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno upoštevalo določbe ZUTD in Pravilnik ter tudi pogodbe, je tožnik, ki je kršil pogodbene obveznosti in ni izkazal opravičljivih razlogov, utemeljeno izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. V skladu z osmim odstavkom 130. člena ZUTD pa se še 6 mesecev po dokončnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ne more ponovno prijaviti pri zavodu.
pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini - pravica do zdravstvenega varstva - izčrpane možnosti zdravljenja
Izčrpanost možnosti zdravljenja v Sloveniji je pravni standard, ki ga glede na konkretne življenjske primere zapolnjuje sodna praksa. Po sodni praksi pa se, če je za zdravljenje določenega stanja na razpolago več medicinsko priznanih in enakovrednih metod, (načelno) šteje, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, če v domovini ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od teh metod. Takšno dejansko stanje pa v obravnavanem primeru že zato, ker bi se tožnik v Sloveniji lahko zdravil operativno, ni podano.
K temu pritožbeno sodišče dodaja še, da mora stranka, ki preklicuje priznanje, pojasniti, zakaj je preklic upravičen, in to upravičenost izkazati. Pri uporabi "prostega prepričanja" mora sodišče predvsem ocenjevati, ali je preklic v skladu z načelom vestnosti in vzajemnega zaupanja ter dobrih običajev. Po prepričanju pritožbenega sodišča tožnica v obravnavanem primeru ne more uspeti s preklicem podanih izjav na naroku za glavno obravnavo z dne 24. 11. 2016 z zatrjevanjem, da prva toženka ni pravilno procesno zatrjevala dejstev v zvezi z vključenostjo terjatev tožnice v posodobljen seznam terjatev v PPP nad prvo toženko. Zgolj navedbe, da prva toženka ni pravočasno navedla trditev v zvezi s posodobljenim seznamom v PPP nad prvo toženko, ne zadoščajo za utemeljeni preklic priznanja tožnice v tej zvezi. Tožnica bi morala za takšen preklic navajati in izkazati npr. zmoto pri priznanju ali naknadno pridobitev dokazov v zvezi s posodobljenim seznamom terjatev, ki izpodbijajo priznanje.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00026740
ZPIZ-2 člen 183.. ZUP člen 7, 7/4, 223, 223/1.
invalidska pokojnina - pisna pomota
V predmetni zadevi gre za pisno pomoto v odločbi, ki jo je mogoče popraviti skladno z 223. členom ZUP. Iz mnenja invalidske komisije namreč izhaja, da je vzrok invalidnosti poklicna bolezen. Taka ugotovitev invalidske komisije je bila povzeta tudi v obrazložitev odločbe. V izreku pa je bilo napačno zapisano, da je invalidnost posledica bolezni. V tem primeru ne gre za vsebinsko spreminjanje same odločbe.
ZUP v prvem odstavku 223. člena določa, da organ, ki je izdal odločbo, oziroma uradna oseba, ki jo je podpisala ali izdala, sme vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih. Popravek odločbe je dopusten tudi v primeru očitne napake glede potrditve pravnomočnosti. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe. Iz komentarja navedene določbe izhaja, da gre pri tehnični pomoti za zmotni zapis stvarno izjavljene volje organa. S popravo takšne pomote se ne ustvarja nič novega in se tudi ne dopolnjuje odločba; s popravo se doseže samo to, da odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. S popravo zato ni mogoče popravljati zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji odločbe, zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje.
ZObr člen 57, 57/4, 57/7.. KZ-1 člen 211, 211/1.. ZSSloV člen 70, 75.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 111, 114, 115, 138.
prenehanje delovnega razmerja - javni uslužbenec - kaznivo dejanje goljufije - elementi kaznivega dejanja - disciplinski ukrepi - pripadnik Slovenske vojske
Tožnik je načrtno zavajal toženo stranko, ko je podpisoval zahteve za izplačilo stroškov nastanitve in jamčil, da teh stroškov ne prejema iz drugega naslova, saj je vedel, da dnevna in mesečna nadomestila, ki jih prejema, krijejo tudi stroške nastanitve. S tem ravnanjem so izpolnjeni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, saj je tožnik zato, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist z lažnivim prikazovanjem, da od nobene institucije druge države ali mednarodne organizacije ne prejema povračila za stroške nastanitve, toženo stranko spravil v zmoto, da mu je izplačevala mesečne zneske stroškov nastanitve, čeprav je vedel, da je te stroške dobil povrnjene. Tožnik je s tem storil hujšo disciplinsko kršitev.
ZGD-1 člen 386, 612,614. ZPre-1 člen 17, 17/3, 63, 68, 68/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem točka 5, 5/1, 5/4.
Pritožbeno sodišče zato pritrjuje dosedanji sodni praksi, da je domneva, kot je določena v zakonu, praviloma neizpodbojna, vendar pa to predpostavlja, da je bila prevzemna ponudba postavljena skladno z zakonom in so akceptanti delovali na normalno delujočem trgu, oziroma da prevzemnik ni zlorabil svojih pravic. Taka situacija bi bila na primer podana, če bi prevzemnik 90 odstotni prag sprejema prevzemne ponudbe dosegel s prevaro, prisilo, zavajajočimi informacijami, zlorabo notranjih informacij, nedovoljenim dogovarjanjem in podobnimi ravnanji, zaradi katerih bi bile porušene zakonitosti trga oziroma ponudbe in povpraševanja. V taki situaciji manjšinski delničar mora imeti pravico do sodnega varstva.
Odsotnost znaka kaznivega dejanja, da je storilec ravnal zaradi izkoriščanja prostitucije ter njegova nedokazanost, sta dve različni stvari. Pri prvem je posredi zakonska določenost (inkriminiranost) dejanja, ko posamezni znak iz zakonskega opisa, v konkretnem opisu dejanja sploh ni naveden.
Dejanska in pravna zmota sta zmoti, ki po prvem odstavku 30. člena in prvem odstavku 31. člena KZ-1 izključujeta krivdo, vendar šele po ugotovljenih okoliščinah iz drugega odstavka 30. člena KZ-1 ali po ugotovljenih upravičenih razlogih oziroma kot ti po drugem odstavku 31. člena KZ-1 niso izključeni.
Pri erotični masaži s ciljanimi in doseženimi spolnimi vrhunci, ki jih niti obdolženi ni zanikal, ne gre za nič drugega ali manj kot za spolno dejanje. Če je to nudeno in izvajano proti dogovorjenemu plačilu, ki je v obravnavani zadevi tudi po pritožbeni obrazložitvi nedvomno, je posredi prostitucija, očitno odeta v dejavnost (erotično masažo), ki tedaj, ko ne preide v spolno dejanje, niti po presoji pritožbenega sodišča, ne more biti kazniva. Pomeni, da prostitucije ne določa klasifikacija poklica erotičnega maserja, temveč njegovo konkretno ravnanje, ki je lahko v posameznem primeru, kljub telesnemu stiku s stranko še vedno samo mehanično delovanje na telo ali del telesa ali že takšno, da vodi k spolnemu vrhuncu, s katerim je strankina spolna potreba zadovoljena.
Prostovoljnost odločitve za prostituiranje ter avtonomnost ravnanj oškodovank niti v tem primeru nista odločilni, oblike sodelovanja pri prostituciji pa niso nujno tipične oziroma takšne, da bi že pojavno o odstopale od oblik sodelovanja pri katerikoli drugi dejavnosti. Bistveno je, da je bilo opisano obdolženčevo sodelovanje v zvezi s prostituiranjem oškodovank in da je imel od tega korist.
OZ-UPB1 člen 191.. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-8.
prikrajšanje - pravica zahtevati nazaj - pridržek pravice zahtevati vračilo - kršitev pravice do izjave - za odločitev relevantne navedbe strank
Skladno z določbo 191. člena OZ, kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. V konkretnem primeru ni podana nobena od izjem iz citiranega 191. člena OZ. Toženec je namreč navajal le, da nikoli ni privolil v prikrajšanje in da se zahtevku za vračilo ni odpovedal.
Svoje nestrinjanje bi moral namreč jasno izraziti in to sporočiti nasprotni stranki, in sicer s pridržkom, da bo plačilo zahteval nazaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00025633
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 277, 278. OZ člen 5, 7, 271. ZPP člen 343, 343/3.
gradbena dela - bančna garancija za odpravo napak - kontragarancija - izplačilo sredstev - stečaj glavnega izvajalca - začasna odredba - prepoved unovčenja bančne garancije - obstoj verjetnosti terjatve - zloraba bančne garancije - izpolnitev dolžnika ali tretjega - odprava napake v garancijski dobi - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - gradbeni podizvajalec - izvajanje dokazov - odločanje o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
V postopku odločanja o začasni odredbi je izvajanje dokazov omejeno na ugotavljanje dejanskega stanja na podlagi katerega sodišče opravi materialno pravno sklepanje le o verjetnosti terjatve.
Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču v izpodbijanem sklepu, da je na podlagi 271. člena OZ podizvajalec imel pravni interes, da najprej odpravi napake. Šele potem bi lahko dolžnik unovčil bančno garancijo. Sploh pa v opisani procesni situaciji, ko je moral upnik kot podizvajalec naročiti pri Banki B. kontragarancijo za odpravo napak v garancijskem roku na podlagi pogodbe, ki jo je imel sklenjeno z izvajalcem, ta pa je naročil bančno garancijo v korist svojega pogodbenega parterja, to je dolžnika, je imel pravni interes predlagati začasno odredbo v tem postopku. Zato ni pomembno, da upnik ni bil v materialnopravnem razmerju z dolžnikom. Glede na okoliščine primera, ko je bil izvajalec izbrisan iz sodnega registra, pa je bil edino podizvajalec tisti, s katerim bi moral dolžnik stopiti v stik in, ki bi edini lahko odpravil napake, kar bi mu seveda moral dolžnik v garancijski dobi tudi omogočiti.
Dolžnik je z upnikom začel razreševati odpravo napak v garancijski dobi, ki bi jo moral po vsebini rešiti z izvajalcem kot s svojim pogodbenim partnerjem, pred unovčitvijo bančne garancije. Kot je bilo opisano, se sodišče druge stopnje strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je šlo s strani dolžnika za očitno izigravanje upnika in ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po 5. členu OZ. Če bi sodišče ugodilo dolžnikovemu ugovoru bi bila bančna garancija zlorabljena.
dodatni sklep o dedovanju - ugotavljanje obsega dodatne zapuščine - leasing - pravica do odkupa stanovanja - lastništvo stanovanja
Zapustnik je bil na podlagi pogobe o leasingu v trenutku svoje smrti samo imetnik pravice do odkupa spornega stanovanja, ne pa tudi lastnik stanovanja.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v katastru stavb - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - pripombe na elaborat
S sklepom iz 13. člena ZVEtL-1 se še ne odloča o lastninski pravici na zemljišču, ampak se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Zato je s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Vprašanja glede lastništva spornih objektov pa se bodo razčistila v končni odločbi – sklepu o vzpostavitvi etažne lastnine.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov
Z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti na nepremičninah dolžnika se postopek zavarovanja zaključi. Za razliko od postopka izvršbe se postopek ne nadaljuje z izvršilnimi dejanji nepremičninske izvršbe. Cilj izvršilnega postopka je tako neposredna takojšnja izpolnitev denarne obveznosti dolžnika s prisilno prodajo njegovih nepremičnin.
Ugovorne in pritožbene navedbe dolžnice, s katerimi se protivi izvršbi in opozarja na posledice izvršbe zanjo, kot so ogroženost njenega imetja in eksistence, so glede na dejstvo, da gre za postopek zavarovanja, kjer ne pride do prodaje nepremičnin dolžnika in izgube njegove lastninske pravice ter s tem do posega v njegovo imetje in eksistenco, zato brezpredmetne. Postopek zavarovanja zgolj varuje upnikov položaj v situaciji, ko dolžnik terjatve ne izpolni prostovoljno in ko zoper dolžnika tudi drugi upniki prisilno uveljavljajo svoje terjatve.
Ob jasnih pogodbenih določilih, da je obveznost, da je predmet lizinga zavarovan ves čas trajanja lizinga, v celoti na tožencu, in dejstvu, da do prenosa predmeta lizinga na tretjo osebo/kupca ni prišlo oziroma da pogodba ni bila razvezana, se odločitev sodišča prve stopnje izkaže kot pravilna. Toženec, ki se je s podpisom dogovora strinjal, da kupec vozilo prevzame v uporabo, še preden se je izpolnil pogoj, s katerim bi bila pogodba razvezana, je prevzel rizik, za katerega po zgoraj povzetih splošnih pogojih odgovarja izključno sam.
krivdna odgovornost - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - identično dejansko stanje - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - verbalni konflikt - presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - primarni in sekundarni strah - strah za izid zdravljenja - compensatio lucri cum damno
Sodna praksa je večkrat razsodila, da verbalno izzivanje ne more upravičiti telesnega napada oziroma poškodovanja. Vendar je konkretni primer drugačen, saj je iz sedanjih kakor iz preteklih dogodkov toženec sklepal, da ga bo tožnik napadel.
ZGD člen 384, 384/1, 387, 387/1, 387/2, 590, 590/2, 590/2-1, 590/3, 590/4, 590/5. ZSReg člen 31, 31/2, 31/3, 31/4.
vpisi v sodni register - predlog za vpis v sodni register - skupščinski sklepi - vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja - izključitev manjšinskih delničarjev - prenos delnic - prekinitev postopka - interes za hitro odločitev - prebitje registrske zapore - izpodbojna tožba
Pritožnika utemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da bi jima v skladu z določbo drugega odstavka 31. člena ZSReg moralo vročiti predlog za vpis v sodni register s predlogom za prebitje registrske zapore in priloženimi listinami kot delničarjema, ki sta vložila izpodbojni tožbi, saj bi z vpisom sklepa skupščine lahko bile prizadete njune pravice. Sodišče prve stopnje pa je, ne da bi izvedlo postopek v skladu z drugim do četrtim odstavkom 31. člena ZSReg, ugodilo predlogu za prebitje registrske zapore in v sodni register pri subjektu vpisa vpisalo sklep skupščine z dne 21. 12. 2018, ne da bi obrazložilo, zakaj meni, da so izpolnjeni pogoji za takšen vpis, določeni v četrtem in petem odstavku 590. člena ZGD-1.
Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 7.
kolektivni delovni spor - reprezentativni sindikat - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Vlada RS je sprejela dne 10. 1. 2013 sklep, v katerem je določila, da se za namen povračil stroškov in drugih prejemkov ter drugih pravic in obveznosti zaposlenih v organih državne uprave določa uporabo enotnega daljinomera, in sicer daljinomer "zemljevid.najdi.si", zato je nasprotovanje uporabi tega portala neutemeljeno.
Ker je javno prevozno sredstvo glede na vozni red in delovni čas zaposlenih v popoldanski izmeni možno uporabiti, je nasprotni udeleženec pravilno obračunaval stroške javnega prevoza in ne kilometrine.
Ker tožniku sporni del plače ni bil izplačan, je sodišče prve stopnje na podlagi 44. člena ZDR-1 tožbenemu zahtevku iz naslova prikrajšanj pri plači utemeljeno ugodilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026482
ZDR-1 člen 24, 179.. OZ člen 131, 179, 179/1.. ZVZD člen 5.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec na mokrih tleh
Tožnica je padla, ker ji drugo toženka ni zagotovila ustrezne obutve za čiščenje mokrih površin, ker ji torej ni zagotovila varnega delovnega okolja (24. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). V tem je protipravno ravnanje drugo toženke, tožnici je škoda nastala, škoda je v vzročni zvezi z ravnanjem drugo toženke. Zato je podana odškodninska odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
Drugo toženka je pri prvo toženki zavarovala odgovornost, kar pa v razmerju do tožnice kot oškodovanke ne pomeni, da drugo toženka za škodo ne bi odgovarjala. Ob ugotovljenih predpostavkah odškodninske odgovornosti za škodo odgovarja drugo toženka, vprašanje regresiranja odškodnine s strani prvo toženke (in pri tem dogovor o odbitni franšizi kot dogovor o lastni udeležbi druge toženke kot zavarovanke) pa ni pomembno z vidika razmerja med drugo toženko in tožnico, ki je predmet tega spora.