delni odvzem poslovne sposobnosti - duševna motnja - žepnina - procesna sposobnost - razpolaganje z nepremičnino - lastništvo nepremičnine
Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti niso navedeni taksativno, pač pa le primeroma. Poleg duševne bolezni, zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, se kot taki razlogi navajajo tudi telesne in značajske napake (kverulantstvo). Vendar so te okoliščine lahko razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le v primeru, kadar v tolikšni meri vplivajo na človekovo psihofizično stanje, da ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00015031
SZ-1 člen 24, 24/5, 25, 25/3. ZPP člen 214, 214/2, 451, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske stavbe - obratovalni stroški - razdelitev stroškov - individualni odjem - subsidiarna odgovornost lastnika - najemnik - omejeni pritožbeni razlogi - domneva priznanja nezanikanih dejstev - verodostojna listina kot dokaz
Listine, ki so podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v pravdnem postopku izgubijo poseben pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku. Predmet odločanja v pravdi namreč ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne, temveč sodišče ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku.
S pritožbeno navedbo o protispisnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni zanikala, da njen najemnik ni poravnal svojih obveznosti, tožena stranka sodišču prve stopnje (smiselno) očita kršitev drugega odstavka 214. člena ZPP o domnevi priznanja nezanikanih dejstev. Po mnenju pritožnice namreč namen zanikanja tega dejstva izhaja iz njene prve pripravljalne vloge.
ZGD-1 člen 329, 329/1, 355. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 15, 15/1, 15/1-8, 27, 27/1, 27/1-1.
spremembe statuta - povečanje osnovnega kapitala - vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - odobreni kapital - izdaja novih delnic - dokapitalizacija - sklep nadzornega sveta
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je nadzorni svet podal soglasje k spremembi Statuta zaradi povečanja osnovnega kapitala po zaključenem prvem krogu vpisovanja novih delnic, v skladu z določbo prvega odstavka 329. člena ZGD-1, ki velja tudi v primeru spremembe statuta zaradi povečanja osnovnega kapitala na podlagi odobrenega kapitala.
goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zatajitev - predlog oškodovanca za pregon
V opisu je navedeno, da je obdolženec vozilo predal, kar pa ne pomeni, da je za to ravnanje prejel kakršnokoli plačilo oziroma si pridobil protipravno premoženjsko korist, kot jo na primer pridobi s prodajo. Okoliščina, da je bilo vozilo vredno okoli 8.000,00 EUR, pa prav tako ni očitana v smislu, da si je obdolženec v tem znesku pridobil protipravno premoženjsko korist. Iz opisa tudi ne izhaja, da so mu neznanci v Srbiji za vozilo izročili 8.000,00 EUR. Pri kaznivem dejanju goljufije se premoženje oškodovanca zmanjša, na drugi strani pa si storilec pridobi premoženjsko korist v isti višini, kot je nastala škoda. Pritožnica zato utemeljeno uveljavlja, da iz opisanega dejanja ne izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Iz opisa bi sicer lahko izhajali znaki kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1, za katero pa je po šestem odstavku 208. člena potreben predlog oškodovanca za pregon, katerega pa v obravnavanem primeru ni.
odškodninska odgovornost države - povrnitev pravdnih stroškov - stroški postopka - škoda - pojem škode - premoženjska škoda - povzročitev škode - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - protipravna škoda - odmera stroškov postopka - preizkus stroškovne odločitve - pravnomočnost odločitve o stroških
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da 350 EUR, kolikor je tožnik zahteval premoženjske škode, ni njemu protipravno povzročena škoda (le ta bi bila lahko po 26. členu Ustave RS in 133. členu OZ podlaga odškodninski obveznosti toženke), pač pa znesek stroškov, ki so bili odmerjeni s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani v postopku P 1580/2011 z dne 9. 5. 2012.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - doplačilo predujma - vrednotenje izvedenskega dela - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - strokovna institucija kot izvedenec - zavezanec za plačilo ddv
Pritožbena zatrjevanja, da toženec z dejstvom, da je strokovna institucija zavezanka za plačilo DDV, ni bil seznanjen, ne more imeti želene teže. Pri svojih odločitvah mora sodišče upoštevati tudi davčno zakonodajo. Pričakovanja toženca glede višine zneska ne morejo biti pravno upoštevna.
ZPP člen 155, 155/2, 328, 328/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2.
odločitev o stroških postopka - popravni sklep - predlog za izdajo popravnega sklepa - odvetniški stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - upoštevanje davka na dodano vrednost - neobračunan DDV - priglasitev stroškov postopka - odvetniška storitev - davčni zavezanec - administrativna napaka - vsebinska sprememba - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa
Sodišče pravilno ni sledilo predlogu za izdajo popravnega sklepa na način, da bi se pri odmeri višine povračila stroškov obračunal še 22 % davek na dodano vrednost (DDV). Takšno odločanje bi pomenilo vsebinsko spremembo odločitve o stroških postopka, ki s popravnim sklepom ni dovoljena.
predlog za sodno ureditev meje - mejni spor - zavrženje predloga za sodno ureditev meje - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - zapuščinski postopek - pravno nasledstvo - dedič - pravni naslednik zapustnika - aktivna legitimacija dediča - zaščitena kmetija - nujno sosporništvo - udeležba mejašev v postopku
Stališče, da predlagatelj, ki trdi, da je dedič zemljiškoknjižnega lastnika, ne more biti udeleženec postopka za ureditev meje, je napačno oziroma vsaj zaenkrat ni ničesar takšnega, kar bi kazalo na njegovo pravilnost - sodišče prve stopnje namreč ne ugotavlja, da predlagatelj ne bi sodil v krog dedičev ali da bi se odpovedal dedovanju.
Tudi če na strani umrlega zemljiškoknjižnega lastnika ne nastopajo vsi njegovi dediči, je treba opozoriti, da gre za nepravdni postopek, ki glede udeležbe v postopku ne sme biti tako tog kot pravdni postopek. Ni nujno, da vsi (so)lastniki oziroma skupni lastniki takoj sodelujejo v postopku, sodišče jih lahko pritegne kasneje.
Z izjavo o preklicu darovalec zahteva vrnitev darovane stvari ali pravice oziroma plačilo vrednosti, za katere je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obogaten. Posledica preklica darila je darovalčev kondikcijski zahtevek, kar pomeni, da mora obdarjenec darilo vrniti, vendar le, če je okoriščen.
Darovalec lahko s kondikcijskim zahtevkom zahteva zgolj vrnitev tiste koristi, ki jo toženec še ima.
Kondikcijski zahtevek je utemeljen zgolj v primeru, če vrnitev stvari ni mogoča.
Pritožbeni očitek, da dejanje toženca ne predstavlja hude nehvaležnosti, ker je na škodo prvega tožnika zagrešil zgolj lažje kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ne pa hujšega kaznivega dejanja, ni utemeljen, saj za preklic darilne pogodbe iz razloga hude nehvaležnosti zadošča že okoliščina, da dejanje povzroči tako poškodbo na telesu, da se sme zoper poškodovalca postopati po kazenskem zakonu uradoma ali na poškodovančevo zahtevo, do česar pa je v obravnavani zadevi tudi prišlo.
posojilna pogodba - ničnost posojilne pogodbe - pravda za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - oderuštvo - dokazna ocena - dejansko stanje - izvedensko mnenje
Bistvena značilnost oderuške pogodbe je subjektivni element, za katerega ne zadošča zgolj zavedanje ene pogodbene stranke o stiski, težkem premoženjskem stanju, neizkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti druge. Pogodba je oderuška, če ena pogodbena stranka te okoliščine izkoristi, tako, da si izgovori nesorazmerno korist (prim. 119. člen OZ). Oderuštvo je namreč posledica zavestnega ravnanja. Nesorazmerje med izpolnitvama ni nikoli naključno, ampak gre za namero ene pogodbene stranke, da si doseže premoženjsko korist. Pomembno je še, da obstaja zveza med težkim osebnim stanjem in izgovorjenim nesorazmerjem.
ZZZDR člen 56, 56/2, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 286, 286/4, 337.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - obseg skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - prispevek zakoncev - nematerialni prispevek zakoncev - skrb za dom in družino - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - darilo zakoncema - kredit - obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - prevzem obveznosti za tekoče potrebe družine - dohodki in premoženje zakonca - višji dohodki enega od zakoncev - posebno premoženje zakoncev - podedovano premoženje - breme preživljanja - nedovoljene pritožbene novote
V odsotnosti tožbenih trditev, da je bila pomoč prijateljev v času daritve namenjena le tožniku, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja pomoč pri gradnji, ki so jo pravdnima strankama nudili (tožnikovi) prijatelji in toženkin očim, darilo obema zakoncema, po enakih deležih. Pomoč tožnikovih prijateljev pri gradnji se torej ne more odraziti v višjem deležu (tožnika) na skupnem premoženju. Enako velja glede kredita, ki ga je za financiranje vlaganj najel tožnik (gre za obveznost, nastalo v zvezi s skupnim premoženjem, za katero zakonca odgovarjata nerazdelno; (drugi odstavek 56. člena ZZZDR), odplačala pa (v korist obeh zakoncev) njegova mama.
Pri določitvi deležev na skupnem premoženju je treba prispevke strank pri nastanku skupnega premoženja ugotavljati za celotno obdobje zakonske (in ekonomske) skupnosti.
Toženkin delež na skupnem premoženju s tožnikovim izenačujejo okoliščine, da je bila pretežna skrb za varstvo in vzgojo otroka ter izključna skrb za gospodinjska dela v celotnem obdobju trajanja zakonske zveze na toženki, da je toženka finančno prispevala h gradnji (vanjo je poleg dveh posojil, ki jih je sama odplačala, vložila tudi del podedovanih sredstev) in da je bilo na toženki v obdobju 1991 - 1994 celotno breme preživljanja družine. Tožnik ni uspel izpodbiti domneve o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju.
pridobitev lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe - pomožni prostor - drvarnica - identifikacijski znak nepremičnine
Podlago za vrnitev drvarnic, kot pomožnih in tem podobnih prostorov ter pritiklin, predstavlja drugi odstavek 18. člena ZDen, ki določa, da pomožni in tem podobni prostori ter pritikline, ki so bili podržavljeni skupaj z glavno stvarjo, delijo usodo glavne stvari.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - legitimacija za pritožbo - udeleženci postopka - subjekt vpisa kot pritožnik
V konkretnem primeru je pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga vložila pravna oseba, nad katero sodišče vodi postopek izbrisa. Proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga lahko vloži pritožbo vsak udeleženec postopka, torej nedvomno tudi pravna oseba, zoper katero se vodi postopek izbrisa, ne glede na dejstvo, da ni vložila ugovora proti začetku postopka odpusta obveznosti. Registrsko sodišče zato ni imelo podlage za sklepanje, da njena pritožba ni dovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017350
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/3. ZKP člen 437.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opis kaznivega dejanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
V opisu inkriminiranega ravnanja zakonski znak preslepitve ni zadostno konkretiziran. Izostala je namreč navedba dejanskih okoliščin, ki bi zanesljivo in konkretno kazale na osumljenčevo preslepitev, to je na njegovo zavedanje, da dogovorjene oziroma obljubljene obveznosti ne bodo plačane.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 121, 121/1. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1. OZ člen 10.
postopek zaradi insolventnosti - predhodni stečajni postopek - začetek postopka osebnega stečaja - procesna legitimacija upnika - verjetnost obstoja terjatve - nasprotna terjatev dolžnika - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - finančni leasing - prepoved povzročanja škode - predhodno vprašanje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni pojasnil, kaj naj bi predstavljalo škodo, ki naj bi mu nastala zaradi opustitve ravnanj, ki jih očita upniku. Dolžnik ni podal trditev, iz katerih bi izhajalo, v čem se kaže poseg v njegovo premoženjsko sfero, niti ni škode opredelil po višini, temveč je le pavšalno zatrjeval, da mu je nastala. Na podlagi tako pavšalnih trditev dokaza z izvedencem ni mogoče izvajati, saj niti sodišče niti izvedenec ne more vedeti, kakšno škodo naj ugotavlja.
Vložena tožba stečajnega dolžnika zoper upnika (na ugotovitev delne ničnosti poroštvene izjave) tudi ne predstavlja ovire za odločitev o upnikovem predlogu za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, saj o zatrjevani delni ničnosti poroštvene izjave sodišče lahko odloči v predhodnem postopku osebnega stečaja kot o predhodnem vprašanju, kar je tudi storilo.
SPZ člen 77, 77/1, 77/2. ZZKat člen 27. ZEN člen 30, 30/2, 136, 136/1. ZNP člen 139. ZBPP člen 9.
sodna določitev meje - kriterij močnejše pravice - domneva močnejše pravice - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - dobroverni lastniški posestnik - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - odločitev o stroških postopka - odločitev o skupnih stroških - sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - stroški izvedenca - brezplačna pravna pomoč
Za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra se uporabijo zadnji vpisani podatki o parcelah, ali podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00015403
OZ člen 347, 360. ZPIZ-2 člen 111, 111/5, 111/6.
izplačilo pokojnine po zapustniku - dedovanje terjatve - izplačilo pokojnine za nazaj - pravice po zpiz - pravica do izplačila - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - posebna ureditev - razlaga zakonske določbe - pravna podlaga - uporaba OZ - občasne terjatve
Med pravdnima strankama je spor o pravici do izplačila podedovane terjatve in v tem okviru spor o tem, ali je ta del terjatve zastaran.
Zadržanje zastaranja po 360. členu OZ povzročijo tiste objektivne ali subjektivne ovire, ki imajo takšno težo oziroma pomen, da upniku dejansko preprečijo uveljavljanje zahtevka pred sodiščem.
V pravdnem postopku je bilo ugotovljeno, da imata (obe) pravdni stranki vsaka svoje stroške s počitnikovanjem otroka, zato se ta strošek ne upošteva pri ugotavljanju oziroma določanju mesečnih preživninskih potreb otroka.
motenje posesti - rok za vložitev motenjske tožbe - subjektivni rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe kot prepozne - dokazna ocena
Roka iz 32. člena SPZ sta kratka zaradi načela hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti. To pa zato, ker gre za provizorično pravno varstvo posesti, ki naj se doseže čim hitreje. Tožba je instrumentarij za uveljavljanje sodnega varstva posesti, pri njej pa je bistveno, ali je bila vložena znotraj rokov, določenih v 32. členu SPZ.