pobotni ugovor - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti - telesna poškodba povzročena v pretepu - sporna višina odškodnine
Toženec je vložil pobotni ugovor, s katerim je zoper tožnika v pobot ugovarjal za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, ki mu jih je prizadejal tožnik, znesek 300,00 EUR, česar tožnik ni prerekal. Prvostopenjsko sodišče zato priznane odškodnine tožencu za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, kot v pobot uveljavljane terjatve, ni odmerjalo, zato višine njunih odškodnin iz tega naslova medsebojno materialnopravno ni mogoče primerjati.
OZ člen 190, 190/3, 193, 336, 336/1, 345. ZPP člen 154, 154/2, 185, 185/2.
neupravičena pridobitev - odpadla pravna podlaga - plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe - vrnitev prejete odškodnine - obseg vrnitve - vložitev revizije - nepoštenost pridobitelja - pošteni prejemnik odškodnine - plačilo zakonskih zamudnih obresti - umik tožbe - sprememba tožbe - privolitev stranke v spremembo tožbe - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - izračun terjatve - ugovor pravilnosti izračuna vtoževane terjatve - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh pravdnih strank - vsaka stranka krije svoje stroške
Pošten je (lahko) zgolj tisti prejemnik odškodnine, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Če pravna podlaga za plačilo odškodnine v času plačila obstaja, toda pozneje odpade, je pomembna prejemnikova zavest o taki možnosti. Informacija o vloženi reviziji izključi dobro vero oziroma prejemniku naloži breme, da prejetega zneska še ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi. Ker toženec ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je že pred prejemom odškodnine vedel, da bo tožeča stranka vložila revizijo, in se ji je v primeru spremembe sodbe neutemeljeno prejet znesek izrecno zavezal povrniti, se šteje za nepoštenega pridobitelja.
nesklepčnost zahtevka - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Pavšalen napotek sodišča ne ustreza pojmu ustreznega materialnega procesnega vodstva glede na vsebino 285. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je šele v izpodbijani sodbi pojasnilo, da je nesklepčnost v tem, da tožnik ne poda identitete zemljišč oziroma parcel, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da so s prodajnimi pogodbami zajete tiste nepremičnine, ki so navedene v sodbi Višjega sodišča in da so bile prav te nepremičnine vrnjene tožniku in tudi predmet posameznih prodajnih pogodb. Tožnik torej po stališču sodišča prve stopnje ni podal ustreznih trditev o tem, katere nepremičnine so bile prodane, v kakšnih deležih ter za koliko. Ker materialno procesno vodstvo sodišča prve stopnje ni bilo ustrezno, je sodišče prve stopnje storilo kršitev določbe 285. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodišče prve stopnje je hkrati odločbo oprlo na dejstvo, glede katerega tožniku ni bila dana možnost, da se o njem izjavi in tožnik utemeljeno uveljavlja tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Že iz tega razloga je bilo treba sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj sodišče druge stopnje kršitve postopka glede na njeno naravo ne more odpraviti samo (prvi odstavek 354. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 403, 403/3, 404, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - potek preizkusnega obdobja - ovire za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - ugovor proti odpustu obveznosti
ZFPPIPP ne omogoča podaljšanja preizkusnega obdobja v postopku odpusta obveznosti zaradi prilagoditve le-tega pogojem za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Dolžnik tudi ne more z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavljati, da je preizkusno obdobje prekratko (a contrario tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP) in še to le do poteka preizkusnega obdobja (404. člen ZFPPIPP).
motenje posesti - rok za vložitev motenjske tožbe - subjektivni rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe kot prepozne - dokazna ocena
Roka iz 32. člena SPZ sta kratka zaradi načela hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti. To pa zato, ker gre za provizorično pravno varstvo posesti, ki naj se doseže čim hitreje. Tožba je instrumentarij za uveljavljanje sodnega varstva posesti, pri njej pa je bistveno, ali je bila vložena znotraj rokov, določenih v 32. členu SPZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00014949
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/1.
nedovoljena pritožbena novota - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dedna odpravljenost - prodajna pogodba - neupravičena obogatitev
Sodnica na naroku za glavno obravnavo res ni pojasnila, zakaj je kot nepotreben zavrnila dokazni predlog po zaslišanju, a je v zvezi s tem razloge podala v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Zakaj naj bi omenjena opustitev vplivala na pravilnost ali zakonitost izpodbijane sodbe, pritožba ne pojasni.
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 86, 86/1, 88, 1061, 1061/2. ZOR člen 1065.
pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - zahtevek na prepoved dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi ničnih poslov - kreditna pogodba v CHF - ničnost pogodbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Upnik mora tudi v primeru tako imenovane regulacijske začasne odredbe, s katero se začasno uredi sporno razmerje, izkazati, da mu bo zoper dolžnika nastala nedenarna terjatev, zavarovanju katere je namenjen inštitut začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Tudi po stališču pravne teorije za izdajo regulacijske začasne odredbe ne zadošča le verjetnost obstoja pravnega razmerja take vrste, ki bi ga bilo treba začasno regulirati, saj se z začasno odredbo ne regulira pravnih razmerij, temveč zgolj iz njih izvirajoče nedenarne terjatve.
Tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe ni izrecno navedla, da ima kakšen nedenarni zahtevek nasproti toženi stranki, vendar je na podlagi zatrjevanih ničnih poslov po materialnem pravu mogoče sklepati, da ima zahtevek na prepoved dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi ničnih poslov.
Tožeča stranka je tudi trdila, da se je prvotoženka za račun obeh pogodbenih strank zavezala, da bo o gibanju obrestnih mer in tečaja EUR/CHF dnevno obveščala tožečo stranko in jo tako seznanjala z razmerami na deviznem in denarnem trgu ter bo spremljala gibanje tečaja in obrestnih mer in tožečo stranko obveščala o potencialnih instrumentih za zaščito pred valutnimi in obrestnimi tveganji. Te trditve v zvezi s sklenjeno kreditno pogodbo tudi po stališču pritožbenega sodišča ne potrjujejo verjetnost, da kreditna pogodba nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, saj ni mogoče sklepati, da bi tožena stranka z navedeno zavezo v zvezi s sklenjeno kreditno pogodbo kršila tožeči stranki pravico do informiranja. Lahko bi jo kršila, če svojih obveznosti iz dogovora ni izpolnjevala, neizpolnjevanje obveznosti pa odkazuje na odškodninsko odgovornost, ne pa na ničnost pogodbe.
odprava pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji - razveljavitev in nadomestitev prvotne odločbe - vsebinska presoja
Namen zakonske možnosti odprave pomanjkljivosti sojenja na prvi stopnji v pritožbenem postopku ni v tem, da sodišče druge stopnje v celoti prevzame sojenje, ki bi ga moralo izvesti sodišče prve stopnje. Vztrajanje pri nadomestitvi celotnega postopka tudi takrat, ko sodišče prve stopnje povsem zgreši bistvo zadeve, bi v skrajnem primeru povsem izničilo dvostopenjsko sojenje kot temeljno ustavno procesno jamstvo (25. člena Ustave RS), hkrati pa bi tudi pomembno vplivalo na motiviranosti sodnikov prve stopnje za kakovostno vodenje postopka in odločanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00017483
ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 458, 458/1, 458/5, 495. ZGD-1 člen 257, 284.
sejnina - nadzorni svet - sklepčnost nadzornega sveta - spor majhne vrednosti - škoda - odškodninska odgovornost - odškodnina - pobotni ugovor - dokazna ocena - prekoračitev trditvene podlage - zavrnitev dokaznega predloga - pravno odločilna dejstva - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Tožena stranka z navedbo, da naj bi sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke, uveljavlja relativno bistveno kršitev pravil postopka po 212. členu v zvezi s 7. členom ZPP, ki ni zajeta v drugem odstavku 339. člena ZPP. To pa skladno z izrecno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP, da se prvostopenjske odločbe v sporih majhne vrednosti lahko izpodbijajo samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava, v obravnavanem primeru prav tako ni dopusten pritožbeni razlog.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja
Obstoja delovnega razmerja kot podlage za odločitev o plačilu prispevkov iz delovnega razmerja delavec ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v rokih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
telesni napad - odškodnina zaradi telesne poškodbe - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - primarni in sekundarni strah - hud kratkotrajen strah - poškodba glave - sepsa - dokazna ocena - dokazovanje z indici - posredne priče - izpovedba očividca
Okoliščina, da naj bi tožniku o imenu in priimku napadalca povedali prijatelji, ki niso bili na kraju škodnega dogodka, sama za sebe resničnosti njegove izjave ne izključuje. Razen očividcev (neposrednih prič) poznamo tudi posredne priče, torej priče, ki so o nekem dogajanju izvedele od drugih. Tudi sicer je to zgolj ena izmed okoliščin, ki jih izpostavlja sodišče prve stopnje in krog katerih skupaj utemeljuje sprejeto odločitev.
kršitev temeljnih pravic delavcev - pravica do plačila - finančne težave delodajalca - prispevki za socialno varnost - neplačilo prispevka - neto in bruto plača - neizplačilo plače - krivda
Dejstvo, da so bili delavci seznanjeni s finančnimi težavami obdolženčeve družbe in so v izplačilo le neto plač (iz eksistenčnih razlogov) privolili, ter obdolženčeva skrb (tudi) za ohranitev zaposlitev delavcev in njihovo eksistenco, pri čemer ni mogoče spregledati, da je obdolženi na ta način varoval tudi obstoj svoje družbe, ki brez delavcev ne bi bila zmožna nadaljnjega poslovanja, obdolženca ne razbremenjujeta krivde za očitano mu kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev.
Obdolženčeva družba oziroma obdolženi kot njen direktor je bil zmožen poravnati obveznosti plačila prispevkov do delavcev, vendar je denarna sredstva porabil za tekoče poslovanje družbe in za nakazila svoji drugi družbi, kar je nedopustno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017083
ZSSloV člen 2, 53, 53/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZJU člen 140. ZDR-1 člen 156, 179. OZ člen 352.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - pogodbena odškodninska odgovornost - davki in prispevki
Četudi sodišče prve stopnje ni posebej razlogovalo o elementih odškodninske obveznosti, je v dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe vendarle dovolj podlage za zaključek, da so podane predpostavke pogodbene odškodninske obveznosti. Te so protipravnost (kršitev pogodbe), škoda ter vzročna zveza med kršitvijo pogodbe in škodo po načelu naravne vzročnosti. Odgovornost za kršitev pogodbe ni krivdne (subjektivne) narave - dolžnik se je ne more razbremeniti z dokazom, da ni kriv, ampak mora dokazati nepredvidljive okoliščine, ki niso pod njegovim nadzorom. To ni bilo ugotovljeno, protipravno ravnanje tožene stranke (kršitev obveznosti zagotovitve tedenskega počitka) in nastanek škode izhajata iz ugotovitev sodišča prve stopnje, upoštevati pa je še domnevo vzročnosti.
podaljšanje pripora po izreku sodbe - begosumnost - skrb za otroka
Obtoženčevo družinsko stanje oz. skrb za mladoletnega sina je obstajalo že v času pred storitvijo kaznivega dejanja, zaradi česar ne gre za novo okoliščino, kakor tudi ne dejstvo, da mu 15.9.2018 poteče dovoljenje za bivanje v Nemčiji. Gre torej za okoliščine, ki ne morejo omajati tako ugotovitve o obtoženčevi begosumni nevarnosti kakor neogibnosti podaljšanja pripora zaradi izvedbe kazenskega postopka.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - protipravnost ravnanja sodišča - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - vročanje v izvršilnem postopku - izvršitelji - verjetnost obstoja terjatve
Tak razplet postopka zavarovanja, ko je bila začasna odredba razveljavljena in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen, ker ni bil izkazan obstoj nedenarne terjatve tožnika, pomeni, da bi tudi v primeru uspešnega rubeža vozila, slednje bilo vrnjeno tožencema, ki bi v nadaljevanju z njim svobodno razpolagala in ga tudi odtujila, kot sta to storila takoj po prejemu sklepa o izdaji začasne odredbe.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 121, 121/1. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1. OZ člen 10.
postopek zaradi insolventnosti - predhodni stečajni postopek - začetek postopka osebnega stečaja - procesna legitimacija upnika - verjetnost obstoja terjatve - nasprotna terjatev dolžnika - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - finančni leasing - prepoved povzročanja škode - predhodno vprašanje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni pojasnil, kaj naj bi predstavljalo škodo, ki naj bi mu nastala zaradi opustitve ravnanj, ki jih očita upniku. Dolžnik ni podal trditev, iz katerih bi izhajalo, v čem se kaže poseg v njegovo premoženjsko sfero, niti ni škode opredelil po višini, temveč je le pavšalno zatrjeval, da mu je nastala. Na podlagi tako pavšalnih trditev dokaza z izvedencem ni mogoče izvajati, saj niti sodišče niti izvedenec ne more vedeti, kakšno škodo naj ugotavlja.
Vložena tožba stečajnega dolžnika zoper upnika (na ugotovitev delne ničnosti poroštvene izjave) tudi ne predstavlja ovire za odločitev o upnikovem predlogu za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, saj o zatrjevani delni ničnosti poroštvene izjave sodišče lahko odloči v predhodnem postopku osebnega stečaja kot o predhodnem vprašanju, kar je tudi storilo.
spor majhne vrednosti - stvarna pristojnost - verodostojna listina - izrecna zahteva za izvedbo naroka - neizvedba naroka - razveljavitev sklepa o izvršbi - povrnitev pravdnih stroškov - solidarna odgovornost za plačilo stroškov postopka
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta prvi in drugi toženec nerazdelno odgovorna glede glavne stvari, kar pomeni, da sta nerazdelno odgovorna tudi za stroške, prisojene tožeči stranki.
Če sodišče najde pravno podlago, po kateri je tožbeni zahtevek utemeljen, njegova zavrnitev ni možna zgolj iz razloga, ker je bil postopek začet z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi listine, ki ni verodostojna listina.
OZ člen 198. ZASP člen 81, 156, 157. ZPP člen 105a, 185, 185/2.
avtorsko nadomestilo - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - zastaranje terjatve na plačilo nadomestila za uporabo avtorskih pravic - zastaranje civilne kazni - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba glasbenih del - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna praznina - korist od uporabe - podlaga za plačilo nadomestila - kriteriji za določitev nadomestila - trajno pogodbeno razmerje - primerno nadomestilo - (objektivna) sprememba tožbe - obravnavanje zahtevka po spremenjeni tožbi - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o ugovoru zastaranja avtorskega nadomestila in civilne kazni. Pri obeh je zastaralni rok pet let in ne tri leta, za kar se zavzema tožena stranka.
Najbolj primerno in ustrezno nadomestilo za sporno obdobje je tako, kot ga je toženka plačevala tožniku pred odpovedjo pogodbe, torej v skladu z njo, to pa je 3,85% od ustvarjenega prihodka.
Ko enkrat sodišče začne meritorno obravnavati spremenjeno tožbo, plačilo takse ne more več predstavljati procesne predpostavke za dopustitev spremembe tožbe. Sodišče takso le prisilno izterja, če jo stranka v roku ne plača. Takšna kršitev pa na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00015827
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1, 6, 7, 7/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 38, 47, 47/3. URS člen 2. ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 20a/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 59, 71, 71/1, 71/2, 71/3, 73. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3, 3/3-1. ZBPP člen 8, 8/4. ZS člen 113a, 113a/6.
predhodno odločanje SEU - učinek erga omnes - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - potrošniški kredit - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - varstvo potrošnikov - javni interes - Direktiva Sveta 93/13/EGS - nepošteni pogodbeni pogoji - načelo učinkovitosti prava EU - načelo formalne legalitete - odlog izvršbe na predlog dolžnika - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nedopustna razpolaganja - kršitev prisilnih predpisov - učinkovito sodno varstvo - načelo socialne države
Če je postavljeno vprašanje za predhodno odločanje (267. člen Pogodbe o delovanju Evropske Unije - PDEU), mora sodišče postopek prekiniti do odločitve Sodišča EU. V skladu z načelom ekonomičnosti sodišče druge stopnje ne bo posredovalo istega vprašanja sodišču EU tudi v obravnavani zadevi, ampak je le prekinilo postopek do odločitve Sodišča EU v zadevi C-407/18. Obravnavana zadeva se namreč od zadeve, v kateri je bilo enako vprašanje že postavljeno, v bistvenem ne razlikuje ne po dejanski, niti pravni podlagi.
Sodišče druge stopnje je po pregledu procesnega gradiva zavzelo delovno stališče, da je tudi v obravnavani zadevi, enako kot v zadevah VSM I Ip 138/2018 in VSM I Ip 376/2018, nedopusten (nepošten) v notarskem zapisu vsebovan pogodbeni pogoj o vezanosti kredita na tujo valuto, ker ne vsebuje ustrezne omejitve tveganja spremembe menjalnega tečaja do domače valute, ki je dolžnikov vir plačila kredita. Potrošniška kreditna pogodba, ki je namenjena financiranju glede stanovanjske hiše, po svoji značilnosti in temeljnem namenu ni tipični aleatorni posel, četudi vsebuje vezanost kredita na tujo valuto, ampak lahko govorimo kvečjemu o omejeni aleatornosti. Od tipičnih aleatornih poslov, t. i. kockarskih poslov, pri katerih je dopustno sprejeti tudi neomejeno tveganje velike izgube, ki ga ni mogoče obvladovati, so pričakovanja razumnega potrošnika (in tudi banke) pri kreditni pogodbi utemeljeno drugačna. V ospredju je stabilnost in predvidljivost financiranja pomembne potrošnikove dobrine. Potrošnikova kreditna sposobnost (ocenjena glede na njegove dohodke in sredstva v domači valuti) je bistven element pri sklepanju take pogodbe (tako za potrošnika, kot banko), ki povsem izgubi svoj smisel v primeru neomejene možnosti povečevanja vrednosti kreditne obveznosti v času odplačilne dobe.
Ker je sodišče druge stopnje zaznalo nedopustni pogoj, se mu je, enako kot v zadevah I Ip 138/2018 in I Ip 376/2018, postavilo vprašanje, ali mora že v fazi dovolitve izvršbe izvršilno sodišče samo preprečiti uveljavitev takega pogoja, ali mora navedeno presojo prepustiti pravdnemu sodišču v postopku z ničnostno tožbo?
V slovenskem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, so procesna določila, ki lahko prekomerno ovirajo sodišče pri učinkovitem preizkusu nedopustnih pogojev, tista, ki se nanašajo na uresničevanje načela formalne legalitete in na zakonske pogoje za odlog izvršbe.
V slovenski sodni praksi obstaja več smeri razumevanja preizkusa nedopustnih pogodbenih pogojev, zajetih v notarskem zapisu kot izvršilnem naslovu, kar že samo zase pomeni tehten razlog, da dokončno o razlagi prava EU v povezavi s slovensko procesno ureditvijo odloči Sodišče EU.
Sodišče druge stopnje možnost pravu EU lojalne razlage vidi v omilitvi strogega razumevanja načela formalne legalitete in vsaj omejenem preizkusu izvršilnega naslova glede nedopustnega pogoja že v izvršilnem postopku, kot je obširno pojasnilo že v VSM sklepu I Ip 138/2018.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS se standard hude malomarnosti presoja skladno s povprečno skrbnostjo, ki se pričakuje od zaposlenega na enakem oziroma podobnem delovnem mestu. Tožnik je imel vlogo člana razpisne komisije, zadolženega za strokovna vprašanja in nato skrbnika pogodbe, sklenjene spornega dne z neto vrednostjo 423.250,00 EUR. Nedvomno se od delavca v takšni funkciji v okviru povprečne skrbnosti terja, da bo ustrezno poznal razpisno dokumentacijo, da bo ravnal skladno s samo pogodbo, skladno s predpisi pogodbene stranke in da ne bo ravnal samovoljno.
Tožena stranka utemeljeno ne želi nadaljevati delovnega razmerja s tožnikom. Iz očitkov, naslovljenih na tožnika v izredni odpovedi, ki so se izkazali za utemeljene, izhaja, da je tožnik s svojim ravnanjem storil več različnih kršitev delovnih obveznosti, ki so imele med drugim znatne finančne posledice. Negospodarno ravnanje z znatnimi denarnimi sredstvi in ravnanje v nasprotju z izrecnimi navodili delodajalca sta nedvomno razloga, ki povzročita izgubo zaupanja v delavca.