CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016047
ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/1, 27/4, 27/6. ZKP člen 539, 539/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - predhodni predlog državnemu pravobranilstvu - procesna predpostavka za uveljavitev sodnega varstva - predhodni postopek kot procesna predpostavka - procesna predpostavka za tožbo - zavrženje tožbe - zastopanje države - Državno pravobranilstvo - namen postopka - namenska (teleološka) razlaga - Državno odvetništvo
Treba je izhajati iz namena 27. člena Zakona o državnem odvetništvu, ki je v tem, da se zaradi razbremenjevanja dela državnega zastopnika (pa tudi sodišč) išče rešitev spornih razmerji že pred uvedbo pravdnega postopka. Temu je bilo v konkretnem primeru z interakcijo, ki je pred uvedbo pravdnega postopka potekala, zadoščeno.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 403, 403/3, 404, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - potek preizkusnega obdobja - ovire za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - ugovor proti odpustu obveznosti
ZFPPIPP ne omogoča podaljšanja preizkusnega obdobja v postopku odpusta obveznosti zaradi prilagoditve le-tega pogojem za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Dolžnik tudi ne more z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavljati, da je preizkusno obdobje prekratko (a contrario tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP) in še to le do poteka preizkusnega obdobja (404. člen ZFPPIPP).
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - obseg zapuščine - spor dedičev o obsegu zapuščine - okoliščine konkretnega primera - manj verjetna pravica dediča - obstoj izvenzakonske skupnosti - pridobitev skupnega premoženja - nastanek skupnega premoženja - zakonita domneva - del skupnega premoženja
Med dediči je sporno, ali predstavlja premoženje, ki je v formalni lasti dedinje J. J., skupno premoženje zapustnika T. T. in J. J. kot njegove izvenzakonske partnerice, zaradi česar predstavlja polovica tega premoženja premoženje zapustnika in spada v zapuščino.
Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ugotoviti obseg skupnega premoženja zapustnika in izvenzakonske partnerke, dopustiti, da se dediči o tem izjavijo in šele nato, če je med dediči spor o tem, kakšno premoženje spada v zapuščino, postopek prekiniti in na pravdo napotiti tisto stranko, katere pravico bo štelo za manj verjetno
neposlovna odškodninska odgovornost - hoja po stopnicah - protipravnost ravnanja - opustitveno ravnanje - vzročna zveza
V primeru očitka opustitvenih ravnanj je treba praviloma ugotoviti, ali je toženka opustila dolžno skrbnost, ki jo bodisi nalagajo posebni predpisi bodisi izhaja iz splošnega načela o prepovedi povzročanja škode glede na okoliščine primera.
razveza zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - določanje preživnine za otroka - preživninska obveznost staršev - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - stroški preživljanja - stiki med očetom in otrokom - vrednotenje deležev - matematična operacija - finančne zmožnosti staršev - dohodek staršev - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo
Mati res razpolaga z višjimi dohodki (1.699,60 EUR, oče 1.096,83 EUR), kar pa še ne upravičuje razmerja, ki ga je določilo prvo sodišče. Slednje pri svoji odločitvi ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da sta deklici zaupani v varstvo in vzgojo materi, ki tako prevzema večji del starševske skrbi, in je v vzgojo otrok bolj vpeta.
Metoda, ki se jo je poslužilo prvo sodišče, je pretirano matematična. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da se višina mesečnih potreb določi z uravnoteženjem pravnorelevantnih dejavnikov: otrokove potrebe - preživninske zmožnosti matere - preživninske zmožnosti očeta. Uporabiti je treba vrednostni in ne matematični pristop.
kršitev temeljnih pravic delavcev - pravica do plačila - finančne težave delodajalca - prispevki za socialno varnost - neplačilo prispevka - neto in bruto plača - neizplačilo plače - krivda
Dejstvo, da so bili delavci seznanjeni s finančnimi težavami obdolženčeve družbe in so v izplačilo le neto plač (iz eksistenčnih razlogov) privolili, ter obdolženčeva skrb (tudi) za ohranitev zaposlitev delavcev in njihovo eksistenco, pri čemer ni mogoče spregledati, da je obdolženi na ta način varoval tudi obstoj svoje družbe, ki brez delavcev ne bi bila zmožna nadaljnjega poslovanja, obdolženca ne razbremenjujeta krivde za očitano mu kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev.
Obdolženčeva družba oziroma obdolženi kot njen direktor je bil zmožen poravnati obveznosti plačila prispevkov do delavcev, vendar je denarna sredstva porabil za tekoče poslovanje družbe in za nakazila svoji drugi družbi, kar je nedopustno.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 38, 39, 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriteriji razreševanja presežnih delavce - izbira presežnih delavcev - uporaba kriterijev - kolektivna pogodba
Ključno je, da je šlo pri toženi stranki dejansko za bistveno zmanjšan vpis v šolskem letu in zmanjšan obseg finančnih sredstev, kar je vplivalo na zmanjšano potrebo po učiteljih, zaradi česar je lahko tožena stranka izmed desetih delavcev, ki so bili zaposleni na delovnem mestu učitelj strokovno teoretičnih predmetov oziroma strokovnih modulov, zagotovila delo le še sedmim.
goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zatajitev - predlog oškodovanca za pregon
V opisu je navedeno, da je obdolženec vozilo predal, kar pa ne pomeni, da je za to ravnanje prejel kakršnokoli plačilo oziroma si pridobil protipravno premoženjsko korist, kot jo na primer pridobi s prodajo. Okoliščina, da je bilo vozilo vredno okoli 8.000,00 EUR, pa prav tako ni očitana v smislu, da si je obdolženec v tem znesku pridobil protipravno premoženjsko korist. Iz opisa tudi ne izhaja, da so mu neznanci v Srbiji za vozilo izročili 8.000,00 EUR. Pri kaznivem dejanju goljufije se premoženje oškodovanca zmanjša, na drugi strani pa si storilec pridobi premoženjsko korist v isti višini, kot je nastala škoda. Pritožnica zato utemeljeno uveljavlja, da iz opisanega dejanja ne izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Iz opisa bi sicer lahko izhajali znaki kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1, za katero pa je po šestem odstavku 208. člena potreben predlog oškodovanca za pregon, katerega pa v obravnavanem primeru ni.
odškodninska odgovornost države - povrnitev pravdnih stroškov - stroški postopka - škoda - pojem škode - premoženjska škoda - povzročitev škode - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - protipravna škoda - odmera stroškov postopka - preizkus stroškovne odločitve - pravnomočnost odločitve o stroških
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da 350 EUR, kolikor je tožnik zahteval premoženjske škode, ni njemu protipravno povzročena škoda (le ta bi bila lahko po 26. členu Ustave RS in 133. členu OZ podlaga odškodninski obveznosti toženke), pač pa znesek stroškov, ki so bili odmerjeni s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani v postopku P 1580/2011 z dne 9. 5. 2012.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017509
SPZ člen 33, 33/1, 33/2, 33/3. ZIZ člen 49, 49/1, 50, 50/1, 50/2, 64, 64/1, 65, 221. ZPP člen 3, 3/3, 426.
posestno varstvo - motenje posesti - protipravnost motenja - protipravnost posega v posest - izvršilni postopek - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - protipravno ravnanje izvršitelja - ugovor tretjega - pravica do posesti - petitorno varstvo - posesorna in petitorna pravda - načelo formalne legalitete - sodna poravnava - nedovoljeno razpolaganje
Če je v izvršilnem postopku tretjemu dopuščeno pravno varstvo na predmetu izvršbe le, če zatrjuje obstoj pravice na predmetu izvršbe, ki jo mora kasneje izkazati v pravdi na nedopustnost izvršbe, če upnik ugovoru tretjega nasprotuje, potem ni dvoma, da tožnica pravnega varstva, ker so ji bile odvzete nepremičnine v izvršilnem postopku, ne more doseči z motenjsko tožbo po končanem izvršilnem postopku, marveč le s tožbo, v kateri zatrjuje obstoj pravice do posesti na nepremičninah.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - obstoj utemeljenega razloga
Delodajalec, ki organizira delovni proces, ima pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta, pri čemer gre za poslovno odločitev, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati. V okviru spora za presojo zakonitosti odpovedi pa mora sodišče preveriti, ali niso spremembe v organizaciji družbe morda le navidezne.
Pri toženi stranki v praksi ni prišlo do predvidene spremembe v organizaciji dela v nabavi, tj. da bodo delo v nabavi opravljali štirje delavci, zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je odpovedni razlog le navidezen, ker sprememba odločitve tožene stranke, da bodo delo namesto štirih opravljali trije delavci, ne pomeni nove organizacije, ampak predstavlja ustaljen način dela, kot se je pri toženi stranki izvajal že dlje časa. Ker tožena stranka ni dokazala prenehanja potrebe po tožničinem delu pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi in s tem obstoja utemeljenega odpovednega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Pritožbeno sodišče enako kot prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da je imelo tudi ravnanje poškodovanega delavca (ko je dne 27. 1. 2012 ob 9. uri zjutraj padel na pomrznjenem asfaltu dvorišča betonarne, ko je pripravljal orodje in električne kable za montažo kovinskih vrat) znake neskrbnega ravnanja. Upoštevaje njegovo zavedanje, da so bila tla delovišča poledenela že prejšnjega dne (zaradi česar bi se delavec že kot povprečno razumen odrasel človek moral zavedati, da obstaja verjetnost, da so tla poledenela tudi dne 27. 1. 2012), in odločitev, da bo 27. 1. 2012 delal, bi namreč (že glede na splošno določbo drugega odstavka 12. člena ZVZD-1) delo moral opravljati s tolikšno pazljivostjo, da bi varoval svoje življenje in zdravje (ter življenje in zdravje drugih oseb). Dolžna skrbnost je delavcu tako narekovala, da se poledenelim zaplatam tal poskuša izogniti oziroma da si zagotovi varen prehod preko poledenelega dela tal do objekta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015434
ZPP člen 410, 410/1, 411.
začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - stiki med očetom in otrokom - otrokova največja korist - izkazanost nepopravljive škode - volja otroka - zaslišanje otroka - neformalni razgovor z otrokom - razgovor pri Centru za socialno delo (CSD) - zaupna oseba
V zadnjem obdobju je pri izvrševanju stikov otroka z očetom prihajalo do težav in se ti določen čas celo niso izvajali, zato je bila izdaja začasne odredbe nujno potrebna, saj odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev lahko hitro povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki lahko hitro postane zelo težko popravljiva.
Sodišče je mnenje otroka, ki je očitno sposoben razumeti pomen in posledice odločitve, da pri očetu ne bi spal, pridobilo preko CSD. Lahko bi bila lahko ob razgovoru na CSD z otrokom navzoča tudi oseba, ki ji otrok zaupa in jo sam izbere in tako otroku pomaga izraziti svoje mnenje, vendar to ni nujno. Zaupna oseba je namreč oseba, ki jo otrok sam spontano izbere in to seveda ne more biti oseba, ki jo otroku izbere nekdo drug, udeleženec postopka, pooblaščenec ali sodišče. Otrok pred CSD te želje ni izrazil, prav tako pa tudi pritožnik v pritožbi ne navaja, da bi si otrok izbral zaupno osebo, za katero bi želel, da bi bila z njim navzoča pri pogovoru na CSD.
tožba za nedopustnost izvršbe - skupno premoženje - obstoj zunajzakonske skupnosti - zadržek obstoječe zakonske zveze - nakup stanovanja v času trajanja zakonske zveze - neveljavnost zakonske zveze - skupna denarna sredstva zakoncev - trditveno breme stranke
Trditveno breme glede neobstoja ovir za obstoj zunajzakonske skupnosti, ki ima za posledico nastajanje skupnega premoženja partnerjev, je bilo na tožnici. Ne glede na to, da tožnica ni izrecno zatrjevala, da ne obstajajo zakonski zadržki za obstoj zunajzakonske skupnosti, ji je sodišče na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 7. člena ZPP smelo postaviti vprašanje o njihovem obstoju. Tožnica je v zaslišanju povedala, da je bila v maju 2005 še v zakonski zvezi z drugo osebo. O tem se je kasneje v postopku tudi imela možnost izreči. Sodišče je zato smelo (in moralo) upoštevati to dejstvo.
Eden od razlogov za neveljavnost zakonske zveze je obstoj zakonske zveze z drugo osebo. Tožnica bi morala podati navedbe, iz katerih bi izhajal zaključek, da je bilo stanovanje pridobljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti in da je bilo (vsaj v nezanemarljivem obsegu) kupljeno z denarnimi sredstvi, ki so predstavljali skupno premoženje partnerjev. Z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vloženo posebno premoženje izgubi naravo posebnega premoženja (in se odrazi le v večjem deležu enega zakonca oziroma partnerja na skupnem premoženju), vendar pa mora biti vložek skupnega premoženja v pridobitev stvari vsaj nezanemarljiv.
podaljšanje pripora po izreku sodbe - begosumnost - skrb za otroka
Obtoženčevo družinsko stanje oz. skrb za mladoletnega sina je obstajalo že v času pred storitvijo kaznivega dejanja, zaradi česar ne gre za novo okoliščino, kakor tudi ne dejstvo, da mu 15.9.2018 poteče dovoljenje za bivanje v Nemčiji. Gre torej za okoliščine, ki ne morejo omajati tako ugotovitve o obtoženčevi begosumni nevarnosti kakor neogibnosti podaljšanja pripora zaradi izvedbe kazenskega postopka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017083
ZSSloV člen 2, 53, 53/3. ZObr člen 97f, 97f/2. ZJU člen 140. ZDR-1 člen 156, 179. OZ člen 352.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - pogodbena odškodninska odgovornost - davki in prispevki
Četudi sodišče prve stopnje ni posebej razlogovalo o elementih odškodninske obveznosti, je v dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe vendarle dovolj podlage za zaključek, da so podane predpostavke pogodbene odškodninske obveznosti. Te so protipravnost (kršitev pogodbe), škoda ter vzročna zveza med kršitvijo pogodbe in škodo po načelu naravne vzročnosti. Odgovornost za kršitev pogodbe ni krivdne (subjektivne) narave - dolžnik se je ne more razbremeniti z dokazom, da ni kriv, ampak mora dokazati nepredvidljive okoliščine, ki niso pod njegovim nadzorom. To ni bilo ugotovljeno, protipravno ravnanje tožene stranke (kršitev obveznosti zagotovitve tedenskega počitka) in nastanek škode izhajata iz ugotovitev sodišča prve stopnje, upoštevati pa je še domnevo vzročnosti.
SPZ člen 77, 77/1, 77/2. ZZKat člen 27. ZEN člen 30, 30/2, 136, 136/1. ZNP člen 139. ZBPP člen 9.
sodna določitev meje - kriterij močnejše pravice - domneva močnejše pravice - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - dobroverni lastniški posestnik - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - odločitev o stroških postopka - odločitev o skupnih stroških - sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - stroški izvedenca - brezplačna pravna pomoč
Za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra se uporabijo zadnji vpisani podatki o parcelah, ali podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov.
Z izjavo o preklicu darovalec zahteva vrnitev darovane stvari ali pravice oziroma plačilo vrednosti, za katere je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obogaten. Posledica preklica darila je darovalčev kondikcijski zahtevek, kar pomeni, da mora obdarjenec darilo vrniti, vendar le, če je okoriščen.
Darovalec lahko s kondikcijskim zahtevkom zahteva zgolj vrnitev tiste koristi, ki jo toženec še ima.
Kondikcijski zahtevek je utemeljen zgolj v primeru, če vrnitev stvari ni mogoča.
Pritožbeni očitek, da dejanje toženca ne predstavlja hude nehvaležnosti, ker je na škodo prvega tožnika zagrešil zgolj lažje kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ne pa hujšega kaznivega dejanja, ni utemeljen, saj za preklic darilne pogodbe iz razloga hude nehvaležnosti zadošča že okoliščina, da dejanje povzroči tako poškodbo na telesu, da se sme zoper poškodovalca postopati po kazenskem zakonu uradoma ali na poškodovančevo zahtevo, do česar pa je v obravnavani zadevi tudi prišlo.
predlog za sodno ureditev meje - mejni spor - zavrženje predloga za sodno ureditev meje - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - zapuščinski postopek - pravno nasledstvo - dedič - pravni naslednik zapustnika - aktivna legitimacija dediča - zaščitena kmetija - nujno sosporništvo - udeležba mejašev v postopku
Stališče, da predlagatelj, ki trdi, da je dedič zemljiškoknjižnega lastnika, ne more biti udeleženec postopka za ureditev meje, je napačno oziroma vsaj zaenkrat ni ničesar takšnega, kar bi kazalo na njegovo pravilnost - sodišče prve stopnje namreč ne ugotavlja, da predlagatelj ne bi sodil v krog dedičev ali da bi se odpovedal dedovanju.
Tudi če na strani umrlega zemljiškoknjižnega lastnika ne nastopajo vsi njegovi dediči, je treba opozoriti, da gre za nepravdni postopek, ki glede udeležbe v postopku ne sme biti tako tog kot pravdni postopek. Ni nujno, da vsi (so)lastniki oziroma skupni lastniki takoj sodelujejo v postopku, sodišče jih lahko pritegne kasneje.