IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi, kazenskih sankcijah in odvzemu premoženjske koristi spremeni tako, da se
obdolženi A. A.
na podlagi 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP)
oprosti obtožbe,
da je zato, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist spravil drugega s prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljal, da je ta v škodo svojega premoženja kaj storil s tem, ko je dne 26. 2. 2018 v T., v Italiji pri družbi B. s.p.a. najel osebni avtomobil znamke Fiat 500L z nameščeno reg. številko ..., pri čemer je tam zaposlenim zamolčal, da se bo z najetim avtomobilom odpeljal v Republiko Srbijo in ga ne namerava vrniti, s čimer jih je premotil in jih zapeljal, da so mu avtomobil izročili, sam pa je še istega dne avtomobil preko Mednarodnega mejnega prehoda Obrežje prepeljal na Hrvaško in naprej v Republiko Srbijo, kjer ga je predal neugotovljenim osebam in se je za njim izgubila sled, s čimer si je tako na škodo družbe B. s.p.a. pridobil za okoli 8.000,00 EUR protipravne premoženjske koristi,
s čimer naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).
II. Za kaznivo dejanje opisano pod točko 1 se obdolžencu po tretjem odstavku 217. člena KZ-1 izreče kazen 8 (osem) mesecev zapora.
III. Po 56. členu KZ-1 se obdolžencu v izrečeno kazen zapora všteje čas prestan v priporu od 17. 3. 2018 od 5.45 ure dalje.
IV. V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.
JEDRO
V opisu je navedeno, da je obdolženec vozilo predal, kar pa ne pomeni, da je za to ravnanje prejel kakršnokoli plačilo oziroma si pridobil protipravno premoženjsko korist, kot jo na primer pridobi s prodajo. Okoliščina, da je bilo vozilo vredno okoli 8.000,00 EUR, pa prav tako ni očitana v smislu, da si je obdolženec v tem znesku pridobil protipravno premoženjsko korist. Iz opisa tudi ne izhaja, da so mu neznanci v Srbiji za vozilo izročili 8.000,00 EUR. Pri kaznivem dejanju goljufije se premoženje oškodovanca zmanjša, na drugi strani pa si storilec pridobi premoženjsko korist v isti višini, kot je nastala škoda. Pritožnica zato utemeljeno uveljavlja, da iz opisanega dejanja ne izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Iz opisa bi sicer lahko izhajali znaki kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1, za katero pa je po šestem odstavku 208. člena potreben predlog oškodovanca za pregon, katerega pa v obravnavanem primeru ni.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.