ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100, 88, 88/1, 88/1-1, 100.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Ker so delavci kljub temu, da so jim bile pogodbe o zaposlitvi odpovedane, še naprej opravljali svoje delo na istih delovnih mestih v drugi družbi, ki je opravljala delo za prvega delodajalca, ni dokazan ekonomski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker so pri toženi stranki vsi delavci postali presežni delavci (razen tistih, ki po ZDR uživajo posebno varstvo pred odpovedjo), tožena stranka ni bila dolžna uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev, saj se ti uporabljajo takrat, ko je potrebno določiti, kateri delavci bodo ohranili zaposlitev in kateri ne.
Ne drži sicer navedba tožene stranke v pritožbi, da ni napovedi pritožbe v postopkih, kakršen je predmeten, saj se po določilu 3. odst. 29. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) za izpraznitveni nalog glede poslovnega prostora smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog. Vendar pa se v primerih, ko gre za izdajo plačilnega naloga v sporih, ki niso tudi spori majhne vrednosti, glede na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I 75/05 z dne 22.9.2005 v takih sporih ne uporablja določilo 1. odst. 105.a čl. ZPP, ker je s to odločbo razveljavljeno, kolikor določa, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih priložiti dokazilo o plačilu takse.
V predmetnem primeru je tekel zoper subjekt vpisa postopek za izbris družbe iz sodnega registra, ker družba že 12 mesecev ni opravljala izplačil preko računa pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo opravlja posle plačilnega prometa, to je iz razloga po 2. tč. 1. odst. v zvezi z 2. odst. 25. čl. ZFPPod. Po 3. tč. 4. odst. 34. čl. ZFPPod ima zoper tak sklep pravico pritožbe tudi upnik gospodarske družbe, vendar bi moral s pritožbo izpodbijati domnevo o tem, da subjekt vpisa nima premoženja. Trditve upnika, da mu je dolžnik dolžan 448.110,14 SIT s pp in je glede tega zneska upnik vložil izvršilni predlog zoper dolžnika pri Okrajnem sodišču v Kopru, pa ne pomenijo zatrjevanja, da dolžnik ima premoženje.
plačilo sodne takse za pritožbo - opomin - sodni rok - podaljšljivost roka
Ker je pogoj za izvedbo nadaljnjega pritožbenega postopka plačilo sodne takse za pritožbo, to plačilo pa je bilo v konkretnem primeru tudi opravljeno, čeprav ne v roku 15-ih dni po izdaji sklepa z dne 20.12.2004, vsekakor pa prej, preden je sodišče izdalo izpodbijani sklep, ravnanje sodišča prve stopnje ni bilo pravilno. Rok, ki ga je sodišče toženi stranki naložilo s sklepom z dne 20.12.2004 je sodni rok, to pa pomeni tudi, da je podaljšljiv in ker ga je očitno sodišče samo podaljšalo s tem, da je toženo stranko z nalogom - opominom ponovno pozvalo na plačilo (pravilne) takse za napoved pritožbe, evidentno niso bile podane predpostavke za izdajo izpodbijanega sklepa.
ZOR člen 484, 484/2, 613, 613/1, 614, 614/1, 620, 641, 484, 484/2, 613, 613/1, 614, 614/1, 620, 641. ZPP člen 70, 216, 247, 70, 216, 247.
pogodba o delu - gradbena pogodba - napake izvršenega posla - pregled izvršenega posla - pravočasnost obvestila prevzemniku naročila - določitev odškodnine po prostem preudarku - izločitev izvedenca
Po določilu 1. odst. 614. čl. ZOR je naročnik dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti prevzemnika naročila. Jasno je, da mora pred tem izvršeno delo prevzemnik naročniku izročiti (1. odst. 613. čl. ZOR). V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pravdni stranki nista sestavili zapisnika o sprejemu in izročitvi del. Ker torej do izročitve izvršenega dela ni prišlo, ni mogoče ugotavljati pravočasnosti reklamacije opravljenih del od trenutka izročitve oz. prevzema dela.
Ni sicer pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je v predmetnem primeru šlo za regresni zahtevek tožeče stranke zoper toženo stranko na podlagi zavarovalne pogodbe in da je zato za presojo, ali ji je potekel zastaralni rok, treba uporabiti določilo 3. odst. 380. čl. ZOR. Ne gre za regresni zahtevek tožeče stranke kot zavarovalnice zoper toženo stranko na podlagi zavarovalne pogodbe, ampak gre za terjatev tožeče stranke, ki jo je ta pridobila s subrogacijo v skladu s 1. odst. 939. čl. ZOR. To pa pomeni, da gre tudi na strani tožeče stranke za odškodninski zahtevek, pri katerem je tožeča stranka vstopila v vse pravice zavarovanca, tako da tudi zastaranje teče od dne, ko bi smel uveljaviti tak zahtevek zoper toženo stranko sam zavarovanec.
neobstoj ločitvene pravice - nastanek hipoteke v izvršilnem postopku - predhodno vprašanje – odločanje o predhodnem vprašanju v pravdi
Pravdno sodišče ne more v vseh primerih in o vseh prehodnih vprašanjih odločiti samo. Glede na oblikovalne učinke vpisov v zemljiško knjigo in glede na publicitetne učinke odločitev v zemljiškoknjižnih postopkih in vpisov v zemljiško knjigo, je treba o teh vprašanjih odločiti samo v teh postopkih in ni mogoče, da bi se o teh vprašajih kot o predhodnih vprašanjih odločalo v pravdi. O tem, ali so v izvršilnem postopku nastopili pogoji za vpis hipoteke, se odloča v zemljiškoknjižnem postopku po uradni dolžnosti.