• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 12
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep I Cpg 887/2005
    23.2.2006
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0007525
    ZPPSL člen 143, 143/5. ZZK-1 člen 7, 8, 86.
    neobstoj ločitvene pravice - nastanek hipoteke v izvršilnem postopku - predhodno vprašanje – odločanje o predhodnem vprašanju v pravdi
    Pravdno sodišče ne more v vseh primerih in o vseh prehodnih vprašanjih odločiti samo. Glede na oblikovalne učinke vpisov v zemljiško knjigo in glede na publicitetne učinke odločitev v zemljiškoknjižnih postopkih in vpisov v zemljiško knjigo, je treba o teh vprašanjih odločiti samo v teh postopkih in ni mogoče, da bi se o teh vprašajih kot o predhodnih vprašanjih odločalo v pravdi. O tem, ali so v izvršilnem postopku nastopili pogoji za vpis hipoteke, se odloča v zemljiškoknjižnem postopku po uradni dolžnosti.
  • 22.
    VSK sklep I Cpg 252/2005
    23.2.2006
    PRAVO DRUŽB
    VSK01597
    ZFPPod člen 25, 25/1-2, 25/2, 34, 34/4-3, 25, 25/1-2, 25/2, 34, 34/4-3.
    izbris iz sodnega registra - izpodbijanje
    V predmetnem primeru je tekel zoper subjekt vpisa postopek za izbris družbe iz sodnega registra, ker družba že 12 mesecev ni opravljala izplačil preko računa pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo opravlja posle plačilnega prometa, to je iz razloga po 2. tč. 1. odst. v zvezi z 2. odst. 25. čl. ZFPPod. Po 3. tč. 4. odst. 34. čl. ZFPPod ima zoper tak sklep pravico pritožbe tudi upnik gospodarske družbe, vendar bi moral s pritožbo izpodbijati domnevo o tem, da subjekt vpisa nima premoženja. Trditve upnika, da mu je dolžnik dolžan 448.110,14 SIT s pp in je glede tega zneska upnik vložil izvršilni predlog zoper dolžnika pri Okrajnem sodišču v Kopru, pa ne pomenijo zatrjevanja, da dolžnik ima premoženje.

     
  • 23.
    VSK sklep II Cpg 209/2005
    23.2.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01861
    ZIZ člen 178, 178/1, 178, 178/1.
    vrednost nepremičnine
    Odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta na podlagi 1. odst.

    178. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), o ugotovitvi

    tržne vrednosti nepremičnin, upnik uveljavlja, da je

    ocenjena vrednost nepremičnin previsoka, pri tem pa niti ne

    pove, za koliko je previsoka. Glede na to so njegove

    pritožbene trditve v navedeni smeri zgolj pavšalne in

    nekonkretizirane.

     
  • 24.
    VSK sklep I Cpg 251/2005
    23.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSK01598
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a, 105a/1.
    napoved pritožbe - plačilo sodne takse
    Ne drži sicer navedba tožene stranke v pritožbi, da ni napovedi pritožbe v postopkih, kakršen je predmeten, saj se po določilu 3. odst. 29. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) za izpraznitveni nalog glede poslovnega prostora smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog. Vendar pa se v primerih, ko gre za izdajo plačilnega naloga v sporih, ki niso tudi spori majhne vrednosti, glede na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I 75/05 z dne 22.9.2005 v takih sporih ne uporablja določilo 1. odst. 105.a čl. ZPP, ker je s to odločbo razveljavljeno, kolikor določa, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih priložiti dokazilo o plačilu takse.

     
  • 25.
    VSK sklep I Cpg 118/2005
    23.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSK01865
    ZPP člen 116, 116/1, 116, 116/1. OZ člen 6, 6/2, 6, 6/2.
    vrnitev v prejšnje stanje - skrbnost dobrega strokovnjaka
    Pooblaščenec tožeče stranke, ki je odvetnik, ni ravnal s

    potrebno profesionalno skrbnostjo, torej s skrbnostjo

    dobrega strokovnjaka (2. odst. 6. čl. Obligacijskega

    zakonika, OZ). Ta mu je nalagala, da bi se, vedoč za možnost

    izdaje sodbe na podlagi odpovedi v gospodarskem sporu majhne

    vrednosti, v posledici nepristopa na glavno obravnavo,

    neposredno oz. tik pred časom predvidenega naroka, premaknil

    v neposredno bližino vrat dvorane št. 135 (ne pa da se je

    zadrževal v oddaljenosti približno 10 m vstran), kar bi mu

    omogočalo zaznavo oklica naroka. Ker pa tega ni storil, v

    konkretni zadevi ni podan upravičen vzrok za izostanek z

    naroka, zaradi katerega bi bilo mogoče dovoliti vrnitev v

    prejšnje stanje (1. odst. 116. čl. ZPP).

     
  • 26.
    VDS sodba Psp 463/2004
    23.2.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
    VDS03734
    ZZZPB člen 17, 17a, 18, 17, 17a, 18. ZOR člen 172, 279, 172, 279.
    plačilo zamudnih obresti - zavarovanje za primer brezposelnosti
    Denarno nadomestilo med brezposelnostjo je po 17.a in 18. čl.

    ZZZPB mesečna, torej občasna dajatev, ki se zavarovancu

    zagotavlja zaradi zagotovitve njegove socialne varnosti. Ker

    ZZZPB nima posebnih določb o zamudnih obrestih od zapadlih, pa

    neplačanih zneskov denarnega nadomestila, je potrebno za presojo

    tožbenega zahtevka uporabiti 3. odst. 279. člena ZOR, po katerem

    od občasnih zapadlih denarnih terjatev tečejo zamudne obresti od

    dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Ker

    je tožnik plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih

    zneskov nadomestila zahteval s tožbo, vloženo po izplačilu

    celotnega zneska nadomestila, ni upravičen do zakonskih zamudnih

    obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska. Odškodninski

    zahtevek mora tožnik utemeljiti po posameznih elementih

    odškodninske odgovornosti in ga ni ga mogoče enačiti z zakonskimi

    zamudnimi obrestmi kot objektivno posledico zamude.

    Zaradi ugovora zastaranja bi tožnik moral navedbe o povzročeni

    škodi konkretizirati in izkazati, kateri organ oz. katero časovno

    in vsebinsko opredeljeno ravnanje tožene stranke RS, Ministrstva

    za delo, družino in socialne zadeve mu je v smislu 172. čl. ZOR

    povzročilo škodo. Samo trajanje postopka, v kolikor niso izkazana

    konkretna krivdna ravnanja, neutemeljeno zavlačevanje in

    odlaganje odločitve, ne more biti podlaga za uveljavitev

    odškodninskega zahtevka zoper Republiko Slovenijo oz. njen organ.

     
  • 27.
    VSK sklep II Cpg 203/2005
    23.2.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01863
    ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
    ustavitev postopka - ugovor - umik
    Upnik je predlog za izvršbo umaknil za tri delna plačila,

    ravno za zneske, za katere je dolžnik v ugovoru zoper sklep

    o izvršbi izpodbijal upnikovo terjatev do njega. In četudi

    je bil dolžnikov ugovor vložen pred delnim umikom predloga

    za izvršbo, bi sodišče prve stopnje glede na določilo 2.

    odst. 43. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) moralo,

    pravno dosledno, najprej ustaviti postopek v delu, v katerem

    je bil predlog za izvršbo umaknjen, zatem pa glede istih

    zneskov zavreči ugovor dolžnika zaradi odpadlega pravnega

    interesa.

     
  • 28.
    VSK sklep II Cpg 204/2005
    23.2.2006
    IZVRŠILNO PRAVO - SODNI REGISTER
    VSK01864
    ZSReg člen 7, 7/1, 7/2, 7, 7/1, 7/2.
    poprava predloga za izvršbo - sodni register
    Sodni register je javna knjiga, vanj vpisani podatki so

    javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali

    zahtevati, naj se mu izda overjen izpisek iz sodnega

    registra (1. in 2. odst. 7. čl. Zakona o sodnem registru,

    ZSReg, Ur.l.RS št. 13/94 s sprem.). In tako kot je upnik ob

    sestavi pritožbe ugotovil, kako pravilno glasi spremenjena

    firma dolžnika, bi lahko to ugotovil že takoj po prejemu

    poziva sodišča z dne 6.7.2005 za popravo predloga za

    izvršbo.

     
  • 29.
    VSK sodba in sklep I Cpg 100/2005
    23.2.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSK02590
    ZOR člen 484, 484/2, 613, 613/1, 614, 614/1, 620, 641, 484, 484/2, 613, 613/1, 614, 614/1, 620, 641. ZPP člen 70, 216, 247, 70, 216, 247.
    pogodba o delu - gradbena pogodba - napake izvršenega posla - pregled izvršenega posla - pravočasnost obvestila prevzemniku naročila - določitev odškodnine po prostem preudarku - izločitev izvedenca
    Po določilu 1. odst. 614. čl. ZOR je naročnik dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti prevzemnika naročila. Jasno je, da mora pred tem izvršeno delo prevzemnik naročniku izročiti (1. odst. 613. čl. ZOR). V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pravdni stranki nista sestavili zapisnika o sprejemu in izročitvi del. Ker torej do izročitve izvršenega dela ni prišlo, ni mogoče ugotavljati pravočasnosti reklamacije opravljenih del od trenutka izročitve oz. prevzema dela.

     
  • 30.
    VSK sklep I Cpg 86/2005
    23.2.2006
    sodne takse
    VSK02301
    ZST člen 14, 14.
    pravni interes za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks
    Glede na določilo 14. člena ZST se lahko oprostitev plačila sodnih taks nanaša le na vloge in dejanja, za katera je taksna obveznost nastala ob vložitvi predloga za oprostitev oz. po vložitvi takega predloga, nikakor pa ne za taksne obveznosti, ki so nastale pred vložitvijo takega predloga.

     
  • 31.
    VDS sodba Pdp 1185/2004
    23.2.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03471
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved - sprememba dejavnosti
    Ker se je večinski lastnik tožene stranke odločil, da se bodo

    dela komercialnih zastopnikov opravljala v okviru večinskega

    lastnika, je delo tožnika pri toženi stranki na tem delovnem

    mestu postalo nepotrebno. Podana redna odpoved PZ iz poslovnega

    razloga je zakonita, saj je bila pravilno podana s strani tožene

    stranke in ne s strani večinskega lastnika tožene stranke.

     
  • 32.
    VSK sodba I Cpg 245/2005
    23.2.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02279
    ZOR člen 376, 376/1, 387, 939, 939/1, 376, 376/1, 387, 939, 939/1.
    subrogacija - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja
    Ni sicer pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je v predmetnem primeru šlo za regresni zahtevek tožeče stranke zoper toženo stranko na podlagi zavarovalne pogodbe in da je zato za presojo, ali ji je potekel zastaralni rok, treba uporabiti določilo 3. odst. 380. čl. ZOR. Ne gre za regresni zahtevek tožeče stranke kot zavarovalnice zoper toženo stranko na podlagi zavarovalne pogodbe, ampak gre za terjatev tožeče stranke, ki jo je ta pridobila s subrogacijo v skladu s 1. odst. 939. čl. ZOR. To pa pomeni, da gre tudi na strani tožeče stranke za odškodninski zahtevek, pri katerem je tožeča stranka vstopila v vse pravice zavarovanca, tako da tudi zastaranje teče od dne, ko bi smel uveljaviti tak zahtevek zoper toženo stranko sam zavarovanec.

     
  • 33.
    VSK sklep I Cpg 81/2005
    23.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02323
    ZPP člen 497, 497/3, 497, 497/3.
    plačilo sodne takse za pritožbo - opomin - sodni rok - podaljšljivost roka
    Ker je pogoj za izvedbo nadaljnjega pritožbenega postopka plačilo sodne takse za pritožbo, to plačilo pa je bilo v konkretnem primeru tudi opravljeno, čeprav ne v roku 15-ih dni po izdaji sklepa z dne 20.12.2004, vsekakor pa prej, preden je sodišče izdalo izpodbijani sklep, ravnanje sodišča prve stopnje ni bilo pravilno. Rok, ki ga je sodišče toženi stranki naložilo s sklepom z dne 20.12.2004 je sodni rok, to pa pomeni tudi, da je podaljšljiv in ker ga je očitno sodišče samo podaljšalo s tem, da je toženo stranko z nalogom - opominom ponovno pozvalo na plačilo (pravilne) takse za napoved pritožbe, evidentno niso bile podane predpostavke za izdajo izpodbijanega sklepa.

     
  • 34.
    VDS sodba Psp 5/2004
    23.2.2006
    socialno varstvo
    VDS03722
    ZOR člen 210, 210. ZPIZ člen 224, 240, 224, 240. ZDDPO člen 32, 32.
    prispevki - vrnitev sredstev ZPIZ
    Dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje

    poleg glavnice še obresti. Ker je v spornem obdobju veljavni

    Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

    zdravstveno varstvo in zaposlovanje (Ur.l. SRS št. 48/90), v 15.

    čl. glede obresti napotoval na Zakon o davku od dobička pravnih

    oseb (Ur.l. SRS št. 48/90), ta pa je v 32. čl. določal, da mora

    davčni zavezanec, če ne plača akontacije ali razlike po obračunu

    davka na dan zapadlosti, za zamujeno dobo plačati zamudne obresti

    po obrestni meri, ki jo določi Izvršni svet Skupščine Republike

    Slovenije, je bila podana pravna podlaga za zamudne obresti od

    nepravočasno plačanih prispevkov za obvezno pokojninsko in

    invalidsko zavarovanje, ki kasneje ni odpadla. Zato ne gre za

    dejanski stan po 210. čl. ZOR, saj je imel prehod premoženja,

    konkretno plačilo prispevkov, pravno podlago v že navedenem

    ZPIZ/92 in ta pravna podlaga tudi kasneje ni odpadla.

     
  • 35.
    VDS sklep Pdp 218/2006
    23.2.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03473
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
    prenehanje delovnega razmerja - začasna odredba - nedenarna terjatev - vrnitev na delo
    7. odst. 88. člena ZObr-C, ki velja za delavce, ki že poklicno

    opravljajo vojaško službo oz. civilne osebe v vojski, določa, da

    tem delavcem v primeru, če so obsojeni zaradi kaznivega dejanja

    oz. na kazen iz 5. alinee 3. odst. 88. člena, preneha delovno

    razmerje z dnem vročitve ugotovitvenega sklepa o prenehanju

    delovnega razmerja na podlagi pravnomočne sodbe. Prav ta določba

    predstavlja v obravnavanem primeru pravno podlago za izdajo

    sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožniku. Določba ne velja

    za nazaj, saj šele od njene uveljavitve daje podlago za

    prenehanje delovnega razmerja takim delavcem, ki so bili obsojeni

    zaradi kaznivega dejanja oz. na kazen iz 5. alinee 3. odst. 88.

    člena ZObr-C. Iz navedene določbe tudi izhaja, da je bistven

    datum pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja, ki se

    preganja po uradni dolžnosti in ne datum storitve kaznivega

    dejanja. Ker je datum pravnomočne sodbe v konkretni zadevi

    nastopil že po uveljavitvi ZObr-C, ne gre za retroaktivno uporabo

    zakona. Ker terjatev, to je zahtevek za razveljavitev sklepa o

    PDR, ni verjetno izkazana, niso podani pogoji za izdajo začasne

    odredbe, s katero tožnik predlaga takojšnjo vrnitev na delo k

    toženi stranki.

     
  • 36.
    VSK sklep I Cpg 193/2005
    23.2.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK01862
    ZPP člen 189, 189.
    stečajni postopek
    Ker je bil postopek izbrisa po ZFPPod po ugotovitvah sodišča

    prve stopnje začet že 27.12.2004, torej predno je dolžnik v

    predmetni zadevi vložil predlog za začetek stečajnega

    postopka (vložen 16.6.2005), je sodišče prve stopnje

    pravilno zavrglo kasneje vloženi predlog za začetek

    stečajnega postopka.

     
  • 37.
    VSL sklep I Cpg 1139/2005
    22.2.2006
    statusno pravo
    VSL07233
    ZGD člen 284, 284/1, 284/3, 286, 286/1, 284, 284/1, 284/3, 286, 286/1.
    sodno pooblastilo - predlog - dnevni red - skupščina d.o.o.
    Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da je delničarja

    mogoče pooblastiti za sklic skupščine, čeprav je le ta že sklicana,

    ker tega zakon ne prepoveduje. Manjšinskim delničarjem je

    uveljavljanje članskih pravic iz delnice, ki jih uresničujejo z

    udeležbo in odločanjem na skupščini družbe, omogočeno z institutoma

    uveljavljanja sklica skupščine pri upravi družbe (1. odstavek 284.

    člena ZGD), v primeru nekizpolnitve navedene zahteve za sklic pa z

    možnostjo sodne pooblastitve delničarja za sklic skupščine (3.

    odstavek 284. člena ZGD) in z institutom predlaganja dopolnitve

    dnevnega reda skupščine upravi v primeru, če je skupščina že sklicana

    (1. odstavek 286. člena ZGD). Slednja možnost je predvidena prav v

    izogib "dvojnemu" sklicu skupščine družbe, saj je namen dosežen že z

    dopolnitvijo dnevnega reda skupščine.

    Določitev in objava dnevnega reda ob sklicu skupščine je obligatorna

    (1. odstavek 286. člena ZGD). Določilo 1. odstavka 286. člena ZGD, po

    katerem mora delničar ob zahtevi za sklic skupščine navesti tudi

    namen in razloge zanj, je zato treba presojati v povezavi s 1.

    odstavkom 286. člena ZGD o obvezni določitvi dnevnega reda skupščine.

    Zato navedba namena in razlogov za sklic skupščine nujno vključuje

    tudi obveznost delničarja, ki sklic zahteva, da določi tudi dnevni

    red skupščine, v primeru, ko zahteva sodno pooblastitev za sklic

    skupščine (primerjaj še dr. Bojan Zabel - Razmerje med večinskimi in

    manjšinskimi delničarji v delniški družbi, Podjetje in delo 5-6/1995,

    str. 619). Materialnopravno zmotno je zato pritožbeno stališče, da

    ZGD od predlagajočega delničarja za sklic skupščine ne zahteva tudi

    opredelitve dnevnega reda skupščine. Opredelitev dnevnega reda je

    namreč odločilna za presojo sodišča, ali je predlog za sodno

    pooblastitev delničarja za sklic skupščine utemeljen.

     
  • 38.
    VSL sklep I Cp 5447/2005
    22.2.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50650
    ZZK-1 člen 4, 4/1, 4/1-3, 4, 4/1, 4/1-3.
    listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba
    Vknjižba v zemljiški knjigi se dovoli tudi na podlagi pravnomočne

    sodne odločbe. Če je klavzula o pravnomočnosti sodne odločbe, na

    podlagi katere je zemljiškoknjižni referent dovolil vknjižbo, pozneje

    razveljavljena, to pomeni, da sodna odločba ob dovolitvi vknjižbe ni

    bila pravnomočna.

     
  • 39.
    VSL sodba II Cp 5607/2005
    22.2.2006
    civilno procesno pravo - mednarodno zasebno pravo
    VSL51719
     
    izročitev - tujina
    Prvi člen Konvencije o civilnem postopku, z dne 1. marec 1954 določa,

    temeljno pravilo o načinu vročanja v tujini in sicer po diplomatski

    poti. Vendar pa je v 2. odstavku 6. člena navedene konvencije

    določena izjema od tega pravila, ki dopušča vročanje neposredno po

    pošti, če temu ne nasprotuje država, na območju katere je bila

    vročitev opravljena, pri čemer tudi morebitno nasprotovanje države v

    tem primeru nima pravnega učinka, če je mogoče pisanje vročiti

    naslovniku brez prisile. V konkretnem primeru odločbi makedonskih

    sodišč, s katerim je bilo zavrnjeno priznanje sodb naših sodišč, ne

    moreta predstavljati dejanji nasprotovanja navedbam vročanja,

    opravljenem v prej končanem pravdnem postopku, ki je tekel pred

    slovenskim sodiščem.

     
  • 40.
    VDS sodba in sklep Pdp 353/2005
    22.2.2006
    delovno pravo - civilno procesno pravo
    VDS03833
    ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
    pritožbeni postopek - ugovor zastaranja - pritožbena novota
    Ker gre pri ugovoru zastaranja najprej za sklicevanje na dejstva v zvezi z začetkom in tekom zastaranja, šele potem za materialnopravno presojo, zastaranja ni mogoče uveljavljati šele v pritožbenem postopku, v katerem uveljavljanje novih dejstev načeloma ni dopustno.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 12
  • >
  • >>