TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Denarno nadomestilo med brezposelnostjo je po 17.a in 18. čl.

ZZZPB mesečna, torej občasna dajatev, ki se zavarovancu

zagotavlja zaradi zagotovitve njegove socialne varnosti. Ker

ZZZPB nima posebnih določb o zamudnih obrestih od zapadlih, pa

neplačanih zneskov denarnega nadomestila, je potrebno za presojo

tožbenega zahtevka uporabiti 3. odst. 279. člena ZOR, po katerem

od občasnih zapadlih denarnih terjatev tečejo zamudne obresti od

dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Ker

je tožnik plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih

zneskov nadomestila zahteval s tožbo, vloženo po izplačilu

celotnega zneska nadomestila, ni upravičen do zakonskih zamudnih

obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska. Odškodninski

zahtevek mora tožnik utemeljiti po posameznih elementih

odškodninske odgovornosti in ga ni ga mogoče enačiti z zakonskimi

zamudnimi obrestmi kot objektivno posledico zamude.

Zaradi ugovora zastaranja bi tožnik moral navedbe o povzročeni

škodi konkretizirati in izkazati, kateri organ oz. katero časovno

in vsebinsko opredeljeno ravnanje tožene stranke RS, Ministrstva

za delo, družino in socialne zadeve mu je v smislu 172. čl. ZOR

povzročilo škodo. Samo trajanje postopka, v kolikor niso izkazana

konkretna krivdna ravnanja, neutemeljeno zavlačevanje in

odlaganje odločitve, ne more biti podlaga za uveljavitev

odškodninskega zahtevka zoper Republiko Slovenijo oz. njen organ.