Zavrnitev toženke na invalidski komisiji še ne pomeni, da je toženka nezaposlena brez svoje krivde. Iz listin v spisu izhaja, da je toženka prijavljena kot iskalec zaposlitve in zelo težko zaposljiva oseba, kar daje dovolj podlage za zaključek, da je nezaposlena brez lastne krivde.
ZIZ člen 55, 55/1, 55, 55/1. ZUP člen 288, 288/1, 288, 288/1.
pristojnost - upravna izvršba
Ker je po 288. členu ZUP za odločanje o izvršbi za denarno terjatev upravna pristojnost oziroma gre za upravno izvršbo, je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo sklep o izvršbi in predlog zavrglo, saj ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo.
Ne držijo pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje nepravilno upoštevalo dnevnice kot neto prihodek, ampak je upoštevalo in jasno obrazložilo, da bo tožnik z dnevnicami pokril določene potrebe prehrane, zato drugih stroškov s prehrano, s katerimi bi sicer bila obremenjena njegova neto plača, ne bo imel.
ZPPSL člen 10, 54, 60, 71, 155, 10, 54, 60, 71, 155. ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 133, 318, 133, 318.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - ugotovitev ločitvene pravice - zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor
1. V postopku prisilne poravnave se namreč ne uporablja določba 155. člena ZPPSL, da s plačilom kupnine prenehajo vse zastavne pravice ali realna bremena, ki so obstajala na prodani stvari ali pravici, kot to zmotno navaja pritožba.
2. V primeru postopka prisilne poravnave, ki je bil začet nad toženo stranko, ne prenehajo funkcije organov upravljanja dolžnika, kakor tudi ne pooblastila oseb, ki dolžnika zastopajo in zanj vodijo poslovanje. Zato upravitelj prisilne poravnave ni pristojen zastopati dolžnika niti odločati o vodenju poslov. To pomeni, da tudi ni pooblaščen za sprejemanje sodnih pisanj za dolžnika.
183. čl. OZ določa, da lahko sodišče prisodi pravni osebi za okrnitev ugleda ali dobrega imena pravično denarno odškodnino neodvisno od plačila premoženjske škode, pa tudi, če premoženjske škode ni, če spozna, da okoliščine primera to opravičujejo. Za škodo tako zadošča sam poseg v pravico do ugleda ali dobrega imena, seveda pa, ker je osnovni namen uresničevanje oškodovančevega interesa, da se odpravijo negativne posledice protipravnosti. V primeru, če poseg ni protipraven (nedopustno dejanje), je tožbeni zahtevek neutemeljen, saj niso podani vsi elementi civilnega delikta.
ZOR člen 200, 360, 360/3, 948, 948/3, 200, 360, 360/3, 948, 948/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zaključek zdravljenja - ugovor zastaranja - vštevanje zavarovalnine v odškodnino
Za tako odločitev, da se plačana zavarovalnina všteje v odškodnino prvotoženki, ne pa tudi drugotoženki, kjer je imela prvotoženka zavarovano odgovornost, ni pravne podlage. Zavarovalna premija za kolektivno nezgodno zavarovanje je bila plačana iz sredstev tožnikovega delodajalca. Sodna praksa je v takih primerih štela, da je bilo zavarovanje sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo in je po 3.odst. 948.čl. ZOR izključena kumulacija zavarovalne vsote in odškodnine.
28.04.1948 je stopila v veljavo novela ZNZGP, ki je v 1.odst. 7.a čl. določila, da se z dnem njene uveljavitve nacionalizirajo in preidejo v državno last vse nepremičnine, ki so last tujcev, če ne gre za izjeme, ki so določene v 2.odst. istega člena. Taka izjema pa ni bila predpisana za nepremičnine, pridobljene z dedovanjem, temveč so bile iz nacionalizacije izvzete nepremičnine kmetov, ki so sami obdelovali svojo zemljo, stanovanjske zgradbe, ki so jih lastniki rabili za svoje stanovanje in nepremičnine predstavništev tujih držav, ki so bile uporabljene za službene potrebe. Zato ne držijo pritožbene trditve, da gre v primeru pravne prednice tožnikov za izjemo od nacionalizacije, ker je nepremičnine pridobila z dedovanjem. Nacionalizacija ni bila odvisna od vprašanja, na kakšni podlagi (s pravnim poslom, dedovanjem, itd.) je tuj državljan postal lastnik premoženja, ki se je nacionaliziralo.
ZIZ člen 44a, 51, 229, 239, 44a, 51, 229, 239. SPZ člen 34, 34.
pomoč policije pri opravi izvršilnih dejanj - izvršitev začasne odredbe s postavitvijo izvedenca - ponovno motenje posesti
Sodišče pri izvrševanju začasne odredbe tožniku ne more zagotoviti pomoči policije, temveč je do takšne pomoči v skladu z 51. členom ZIZ upravičen samo izvršitelj.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - obseg zapuščine
Ker pravica pokojnega F.R. iz omenjenega darilnega izročila ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ta lastninske pravice na nepremičninah, navedenih v darilnem izročilu, ni pridobil in zato navedene nepremičnine ne morejo sestavljati zapuščine po njem.
motenje posesti - pasivna legitimacija - naročilo motitvenega ravnanja - dopustna samopomoč - protipraven poseg v obstoječe dejansko stanje - posredni posestnik
Za tožbo zaradi motenja posesti je pasivno legitimiran tudi tisti, ki je naročil motitveno dejanje.
Dejanje toženke, ki je na podjetju E. naročila odklop električne energije v stanovanju, ki ga ima v posesti tožeča stranka, je samovoljen poseg v obstoječe dejansko stanje, izven okvirov dovoljene samopomoči, ter zato predstavlja protipraven poseg.
Po določbah 2. odstavka 24. člena, 31. člena in 2. odstavka 33. člena SPZ ima posestno varstvo tudi posredni posestnik in s tem pravico do samopomoči, če neposredni posestnik zlorabi zaupanje posrednega posestnika, kot ta povzema dejanja, ki presegajo meje pravne osnove njegove neposredne posesti, vendar mora samopomoč ustrezati kriterijem iz 31. člena SPZ, da jo je mogoče označiti kot dopustno samopomoč.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - motenje posesti - služnostna pot - soposest dela nepremičnine - protipravno ravnanje - uresničevanje služnostne pravice
Tožeča stranka je svojo pravnomočno določeno služnostno pravico hoje in voženj na severovzhodnem delu parcele tožencev, ob vogalu njihove hiše lahko uresničevala le na tak način, da je za prihod na pot uporabljala tisti del parcele toženih strank, kjer sta postavila četrto cvetlično korito. Ker ni sporno, da sta toženca četrto cvetlično korito postavila izven trase določene služnostne poti tožeče stranke, res nista prekršila pravnomočne sodbe o določeni služnosti, vendar to še ne pomeni, da nista ravnala protipravno.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077825
SPZ člen 67, 118. OZ člen 190. SZ-1 člen 2. ZPP člen 212, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe – delitev stroškov v poslovni stavbi – velikost solastniškega deleža – trditvena podlaga – neupravičena obogatitev
Pogodbe o določitvi upravnika ni podpisalo zadostno število etažnih lastnikov, temveč zgolj eden, katerega idealni solastniški delež ne presega 50 odstotkov. Ker tožnik ni izkazal, da je predložil veljavno pogodbo, ta ne more biti podlaga za tožbeni zahtevek.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - koristi otroka
Prvostopenjsko sodišče je del njunega sporazuma samovoljno spremenilo, v preostalem delu pa nepravilno sledilo predlagateljici. Tak sklep je zato v pobijanem delu brez podlage. Če bi sodišče prve stopnje presodilo, da sporazum v tem delu ni v skladu s koristjo hčerke, bi lahko predlog le zavrnilo.
ZOR člen 939, 939. ZOZP člen 7, 7/3-4, 7, 7/3-4. ZPP člen 8, 254, 8, 254.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka (zavarovalnica) iz naslova kaska zavarovanja povrnila lastniku vozila škodo, ki jo je na njegovem vozilu zaradi vožnje pod vplivom alkohola povzročil toženec. Pravni temelj za zahtevek tožeče stranke je bil v sklenjeni zavarovalni pogodbi in v Splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska - AK-95 (Pogoji). Po določbi 3. tč. 2. odst. 12. čl. Pogojev je zavarovalnica lastniku, zavarovancu, ki se ukvarja z izposojanjem vozil oziroma dajanjem v najem, morala in tudi je krila škodo, torej plačala odškodnino, toda s tem, da je tožnik to izplačano zavarovalnino dolžan vrniti zavarovalnici takoj po izplačilu zavarovancu.
kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - ekonomska skupnost
Ugotovitve prvostopenjskega sodišča o skupnih ovcah, kokoših in vrtu ter o skupnem nakupu opreme za stanovanje, za zaključek o obstoju ekonomske skupnosti ne zadoščajo. Izostale so ugotovitve o tem, kako sta partnerja razpolagala s svojimi prejemki, kako sta si uredila gospodinjstvo, kako sta krila stroške zanj in druge življenjske stroške, ali sta imela skupni družinski proračun, ali sta bila ekonomsko soodvisna, ali sta ustvarila skupno premoženje itd. Šele, ko bodo znana ta dejstva, bo mogoče presoditi ali je med njima obstajala ekonomska skupnost ali ne.
Ker gre za pokrivanje potreb otroka v preteklosti, to je pred določitvijo preživnine, so pomembni dejanski izdatki, ne pa dogovor o pokrivanju potreb. Med potrebne izdatke za preživljanje je treba šteti tudi sorazmeren del stroškov najemnine za stanovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK02446
ZZZDR člen 59, 59/2, 59, 59/2. ZOR člen 210, 210. ZPP člen 2, 2.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev deleža - prispevki - predpostavke za identiteto tožbenega zahtevka - neupravičena obogatitev
Iz dejanske podlage tožbe izhaja, da je tožnik svoj zahtevek utemeljeval na določbah ZZZDR o pridobitvi skupnega premoženja. Tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je določeno premoženje, ki je bilo kupljeno v teku trajanja zakonske zveze, last tožnika v večjem deležu, vsebuje tudi zahtevek, da je lastnik v manjšem deležu od zahtevanega, zato je v okviru tako postavljenega zahtevka sodišče dolžno presoditi, ali ni zahtevek vsaj delno utemeljen. Po mnenju pritožbenega sodišča je že v okviru postavljenega tožbenega zahtevka mogoče odločiti o po obsegu manjšem predmetu spora, torej da tožnik ni lastnik stanovanja do 95/100, ampak je lastnik v manjšem deležu, saj je še vedno podana identiteta spornega predmeta. Zato je tudi po mnenju pritožbenega sodišča že v okviru postavljenega podrejenega tožbenega zahtevka mogoče odločiti o le po obsegu manjšem predmetu spora, torej da tožnik ni lastnik stanovanja do 95/100, ampak glede na dejstvo, da tožnik ni izpodbil zakonske domneve o enakih deležih, lastnik do 1/2.