krajevna pristojnost - sosporništvo - odškodnina - nesreča pri delu
Če delavec v sporu zaradi nesreče pri delu toži skupaj delodajalca in zavarovalnico, je potrebno v zvezi s presojo krajevne pristojnosti uporabiti določbe ZPP, saj ZDSS-1 določb o krajevni pristojnosti v primeru sosporništva ne vsebuje. Če je z isto tožbo toženih več oseb, pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče, je po 49. členu ZPP krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za enega izmed tožencev. Zato se je sodišče, ki je krajevno pristojno za enega izmed tožencev, to je za zavarovalnico, napačno izreklo za krajevno nepristojno, z utemeljitvijo, da naj bi se krajevna pristojnost določala po določbi 8. člena ZDSS-1.
dva izvedenca - enaki mnenji - skladnost izvedenskih mnenj z drugimi dokazi
V postopku sta sodelovala že dva povsem ločena izvedenca, ki pa sta po natančni proučitvi zadeve vsak zase in povsem ločenem delu prišla do enakih odgovorov glede ključnih vprašanj tega spora. V mnenjih ni nobenih razhajanj, zato ni bilo razlogov, da bi se postopek obremenjeval še z novim izvedencem, ki ga toženec predlaga očitno samo zato, ker dosedanja izvedenska mnenja niso v njegovo korist.
pravica do informacije - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev - načelo kontradiktornosti
Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene trditve, da sodišče v pravdnem postopku ne more manjkajočih trditev o pravnoodločilnih dejstvih črpati iz izpovedb prič. Ločiti je namreč treba med trditvenim in dokaznim gradivom. Zaradi varstva nasprotne stranke je pomembno, da je v sodnem spisu jasno, kaj so navedbe stranke - le te namreč tvorijo trditveno podlago, ki jo lahko sodišče vzame za podlago svoje odločbe (Aleš Galič, Ustavno civilno procesno pravo, Ljubljana, 2004, stran 233).
Tožnik je bil spoznan za odgovornega hujše kršitve delovnih obveznosti, ker naj bi z neresničnim in goljufivim namenom prikazoval okoliščine prometne nesreče, v kateri je bil udeležen kot sopotnik ter poskušal z odškodninskim zahtevkom spraviti delavce zavarovalnice v zmoto. Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za kršitev po 6. al. 1. odst. 99. člena ZPol, ker je bila kršitev storjena izven delovnega časa, ter da že iz tega razloga verjetnost obstoja terjatve za izdajo začasne odredbe v sporu zaradi disciplinskega ukrepa odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. odst. 124. člena ZJU ni podana.
oblika vrnitve - vrnitev večstanovanjske hiše - vrnitev v last in posest - vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice - najemnemu razmerju podobno razmerje
Določba prvega odstavka 29. člena ZDen se ne nanaša le na najemna razmerja, ampak tudi na temu podobna razmerja. Če bi se ugotovilo, da v stanovanjih živijo osebe, ki so bile ob uveljavitvi SZ imetniki stanovanjske pravice in so kot takšni namesto sklenitve najemne pogodbe (prim. 147. člen SZ), izkoristili pravico do odkupa po privatizacijskih določbah SZ (prim. 117. člen SZ), vendar so bile kasneje pogodbe ugotovljene za nične, zaradi razpolaganja v nasprotju z 88. členom ZDen, po oceni pritožbenega sodišča obstojijo ovire za vrnitev stanovanj v last in posest (razen v primerih neupravičene odklonitve sklenitve najemne pogodbe z lastnikom). V takšnem primeru gre za najemnemu razmerju podobno razmerje, tako da je mogoča le vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice.