krajevna pristojnost - sosporništvo - odškodnina - nesreča pri delu
Če delavec v sporu zaradi nesreče pri delu toži skupaj delodajalca in zavarovalnico, je potrebno v zvezi s presojo krajevne pristojnosti uporabiti določbe ZPP, saj ZDSS-1 določb o krajevni pristojnosti v primeru sosporništva ne vsebuje. Če je z isto tožbo toženih več oseb, pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče, je po 49. členu ZPP krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za enega izmed tožencev. Zato se je sodišče, ki je krajevno pristojno za enega izmed tožencev, to je za zavarovalnico, napačno izreklo za krajevno nepristojno, z utemeljitvijo, da naj bi se krajevna pristojnost določala po določbi 8. člena ZDSS-1.
Tožnik je bil spoznan za odgovornega hujše kršitve delovnih obveznosti, ker naj bi z neresničnim in goljufivim namenom prikazoval okoliščine prometne nesreče, v kateri je bil udeležen kot sopotnik ter poskušal z odškodninskim zahtevkom spraviti delavce zavarovalnice v zmoto. Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za kršitev po 6. al. 1. odst. 99. člena ZPol, ker je bila kršitev storjena izven delovnega časa, ter da že iz tega razloga verjetnost obstoja terjatve za izdajo začasne odredbe v sporu zaradi disciplinskega ukrepa odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. odst. 124. člena ZJU ni podana.
ZPIZ (1992) člen 56, 202, 56, 202. ZPIZ-1 člen 68, 187, 68, 187.
sorazmerni del - invalidska pokojnina - pokojninska doba
Kljub temu, da je bil tožnik z odločbo slovenskega nosilca zavarovanja razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, mu zakonito v skladu z 67. in 187. členom ZPIZ-1 ni bila priznana invalidska pokojnina oziroma sorazmerni del te pokojnine v RS, saj ne izpolnjuje zakonskega pogoja glede dopolnjene pokojninske dobe v RS. Ni mogoče upoštevati pokojninske dobe, ki jo je dopolnil v Bosni in Hercegovini, saj med državama še ni sklenjen sporazum, ki bi to omogočal.
ZIZ člen 9, 9/3, 23, 61, 61/2, 9, 9/3, 23, 61, 61/2. ZPP člen 366, 366.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - verodostojna listina - rok za pritožbo
Zato, da je skladno z 2. odst. 61. čl. ZIZ mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine šteti kot obrazložen in utemeljen, morajo biti v njem navedena dejstva, s katerimi ga dolžnik utemeljuje in morajo biti predlagani oz. predloženi dokazi, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo; zatrjevana dejstva morajo predvsem biti določna in konkretna, v obravnavanem primeru pa to niso. Konkretni specifikaciji del, ki jo je upnik navedel v obeh računih, bi moral dolžnik ravno tako konkretno ugovarjati v smeri, katera dela, ki jih je upnik zaračunal, niso bila opravljena in katera od teh del so bila opravljena z napako (in kakšno).
ZIL-1 člen 119, 119/1, 119/1-b, 44, 44/1, 44/1-b. ZPP člen 108.
blagovna znamka - tožba za izbris zaznambe iz registra in prepoved uporabe znaka - registracija znamke - Nicejska klasifikacija
Registracija znaka kot znamke zagotavlja imetniku zaščito za tisto blago in storitve, za katere je bilo varstvo zahtevano in znamka registrirana. Pogoj za presojo vsebinske utemeljenosti tožbenega zahtevka je torej v danem primeru opredelitev blaga in storitev (v zvezi s katerimi tožnik zahteva varstvo po 119. členu ZIL-1), torej opredelitev blaga in storitev, za katere v okviru posameznega razreda zahteva izbris znamke iz registra.
Pri ugotavljanju enakosti oziroma podobnosti proizvodov je prvostopno sodišče izhajalo iz napačnega materialnopravnega izhodišča, saj se je ukvarjalo z vprašanjem, ali je blago, ki "ga proizvaja in trži" tožeča stranka enako ali podobno blagu, ki "ga proizvaja in trži" tožena stranka, kar ni odločilno za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka po 119. členu ZIL-1. Odločilno je, ali so blago in storitve, na katere "se nanaša" (torej, za katere "je registrirana") znamka tožene stranke enaki ali podobni blagu ali storitvam, na katere "se nanaša" (torej "je registrirana") znamka tožeče stranke (kot stranke, ki zahteva varstvo po 119. členu ZIL), ne glede na to, ali ta te proizvode ali storitve (za katere ima "registrirano" znamko) tudi proizvaja, trži oziroma opravlja.