odškodnina – prekoračitev policijskih pooblastil – odrgnine na zapestju – odrekanje telefonskega klica – poseg v osebnostne pravice – trditveno in dokazno breme
Iz navedenega izhaja, da tožnik ne nasprotuje več dejanskim ugotovitvam sodišča, da sta policista zaradi vedenja in ravnanja tožnika zakonito odredila preizkus alkoholiziranosti, ki ga je odklonil, zato sta odredila obligatorno pridržanje. Zaradi tožnikovega aktivnega upiranja temu ukrepu sta proti njemu uporabila zakonita prisilna sredstva (strokovni prijem s hrbtnim podiranjem na tla in prijem z nadlahtmi obeh rok) ter sredstva za vklepanje in vezanje – lisice. Te ukrepe sta policista torej uporabila upravičeno, v čem naj bi bila njihova nesorazmernost pa pritožnik v pritožbi ne pojasni. Zgolj dejstvo, da je utrpel odrgnine za zapestju, ne pomeni, da je bila pri vezanju uporabljena pretirana sila, saj sta policista uporabila prisilno sredstvo – lisice, ki je tipizirano, uporaba pa je bila skladna z določilom 51.a člena Zakona o policiji.
dediščinska tožba – kasneje najdena oporoka – zastaranje pravice zahtevati zapuščino – odsvojitev predmetov iz zapuščine – realna subrogacija – denarna vrednost volila – volilo kot osebna služnost
Kasneje najdena oporoka je tožnika določila za oporočnega dediča, toženko (prej zakonito dedinjo) pa kot volilojemnico. Narava sodbe na podlagi dediščinske tožbe je takšna, da ta sodba dejansko nadomesti pravnomočen sklep o dedovanju: tožnik postane dedič, zato mu mora toženka nepremičnino vrniti/izročiti (v primeru njene odsvojitve pa povrniti tisto, kar je prejela kot kupnino), sama pa lahko uveljavlja nujni delež in pravico do volila.
upravitelj zapuščine – razlogi za postavitev upravitelja zapuščine – nesoglasje med dediči – naloge upravitelja zapuščine – obseg pooblastila – konkretiziranost predloga za postavitev upravitelja – pooblastilo za registracijo osebnega vozila – povrnitev stroškov pritožbenega postopka – odgovor na pritožbo
Dedinja bi morala konkretizirano navesti, da želi z avtomobilom tudi razpolagati oz. ga uporabljati, za kar pa bi – upoštevaje odklonilno stališče pritožnic – potrebovala odobritev sodišča. Vloga sodišča je namreč omejena na odobritev ali zavrnitev konkretno predlaganega razpolaganja. Naloga upravitelja pa je predvsem skrb za ohranitev vrednosti zapuščine za dediče.
razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – pogodba o plačevanju dosmrtne rente – poravnava – spremenjene okoliščine – posledice prometne nesreče – prenehanje opravljanja dejavnosti zaradi starosti – pričakovano dejstvo – normalno tveganje
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da bo namen poravnave dosežen, dokler bo toženka trpela posledice poškodb iz prometne nesreče in bo zaradi njih nesposobna za dela, za katera je bila nesposobna ob sklenitvi poravnave. O odpadlem namenu bi bilo tako mogoče govoriti le, če bi se posledice toženkinih poškodb iz prometne nesreče zmanjšale oziroma če bi izzvenele.
Pri poklicni dejavnosti je predvidljivo in logično, da jo oseba enkrat v prihodnosti dejansko preneha opravljati v celoti. Tožnica bi ob sklenitvi poravnave morala predvideti, da toženka (ob pomoči drugih) ne bo profesionalno čebelarila do smrti, temveč bo v prihodnosti, vsaj pri starosti 74 let, kolikor je bila stara v letu 2010, s tem v celoti prenehala.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni naslov po ZVEtL – priposestvovanje – predpogodba – prenos lastninske pravice – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi
ZVEtL v 4. členu določa, kakšen mora biti pravni naslov, in sicer med drugim določa, da gre za listino o pravnem poslu, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Predpogodba s 17. 2. 1991 glede na naziv in vsebino ne predstavlja pravnega naslova, ki bi izkazoval upravičenje do pridobitve lastninske pravice pritožnikov na spornem stanovanju. Iz vsebine pogodbe sicer izhaja, da predlagateljica in F. F. prodajata stanovanje udeležencema in višina kupnine – 117.000 DEM. Vendar iz nje ni mogoče razbrati, da prenašata lastninsko pravico na tem stanovanju, temveč da bo (v bodoče) prišlo do sklenitve nove pogodbe (ob plačilu kupnine) oziroma da je razlika kupnine predmet posebne pogodbe, po kateri bosta kupca dobila dokumente lastništva. Potrebna je bila torej sklenitev nove (kupoprodajne) pogodbe, s katero bi se prenesla lastninska pravica.
ZPP člen 105b, 111, 112, 112/1. Sodni red 51, 51/1, 100.
vloga, vezana na rok – pravočasnost prejema vloge – potek roka – vloga, poslana po faksu – normalen tek stvari – tveganje za napake – napake, ki izvirajo iz delovanja stranke – stanje telefaks naprave
Vsaka stranka nosi tveganje za tiste napake, ki bi ji lahko bile abstraktno pripisljive, kar pomeni, da lahko izvirajo iz njenega delovanja. Stanje telefaks naprave na sodišču pa gotovo ne spada v sfero stranke in je zato to napaka pripisljiva sodišču.
OZ člen 1017, 1017/1, 1017/2, 1017/3, 1017/4, 1019, 1022. ZPP člen 115, 115/1.
pogodba o leasingu – poroštvo – opravičena odsotnost – predlog za preložitev naroka – trditveno in dokazno breme – ugovor ugasle pravice – načelo kontradiktornosti
Samo priznana in ne poplačana terjatev na obstoj porokove obveznosti do upnika (tožene stranke do tožeče) nima vpliva. Če bi bila terjatev v stečajnem postopku res že poplačana, pa je trditveno in dokazno breme v zvezi s tem na tožencu (t. i. ugovor ugasle pravice).
civilna delitev solastnine – plačilo preostalih obrokov kupnine za nepremičnino – solastniški delež – sprememba deležev – nedopustna pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nepremično premoženje udeležencev nepravdnega postopka razdeli s civilno delitvijo. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da je predlagateljica solastnica nepremičnega premoženja do 1/2. Zato niso relevantna dejstva, ki jih v pritožbi zatrjuje nasprotni udeleženec, da je po razvezi zakonske zveze plačal preostanek obrokov za odkup stanovanja in stroške funkcionalnega vzdrževanja.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0072551
ZGD-1 člen 50, 50/2, 52. ZNP člen 37. ZIZ člen 4, 20a, 20a/3, 21. ZPPIPP člen 432, 432-3. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/4, 41/5.
sodno imenovanje poslovdje v družbi z omejeno odgovornostjo – zadeve, o katerih sodišče odloča v nepravdnem postopku – pravni interes – izvršljivost notarskega zapisa – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti – vročanje – predprocesna vročitev – priporočena poštna poišiljka – neuspel poskus vročitve – udeleženci postopka izbrisa
Predlog za imenovanje poslovodje preko sodišča lahko po drugem odstavku 50. člena ZGD-1 vloži vsakdo, ki ima pravni interes. Pravni interes je podan, če se predlagatelj nahaja v negotovosti, ki bo s sklepom o imenovanju odstranjena. Predlagatelj mora torej izkazati, da bo lahko z zase ugodno odločitvijo v tem postopku uresničil svoje pravno zatrjevano upravičenje, ki ga je primarno izrazil z možnostjo vložitve predloga za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa v skladu z 20.a in 21. členom ZIZ.
Če upnik vroča izjavo o zapadlosti terjatve dolžniku s priporočeno poštno pošiljko in pridobi dokaz o neuspelem poskusu vročitve, se šteje, da je bila izjava o zapadlosti terjatve dolžniku vročena (čeprav se je poštna pošiljka vrnila upniku), obvestilo pošte o priporočenem načinu vročitve pa se šteje za dokaz zapadlosti terjatve iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060280
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 54, 54/2, 104, 104/1. ZPP člen 154, 163, 163/6, 270, 272.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – obličnost pogodbe – dogovor o pisni obliki sprememb pogodbe – verjetnost obstoja terjatve v postopku zavarovanja – kontradiktornost postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z izdajo začasne odredbe – predlog za odločanje o stroških postopka zavarovanja pred končno odločbo
Dogovorjena obličnost ni v javnem interesu (forma ad valorem), namenjena je varstvu udeležencev obligacijskega razmerja, običajno pa je takšna obličnost kasnejših dogovorov določena zaradi lažjega dokazovanja (forma ad probationem). Udeleženci obligacijskih razmerjih prosto urejajo obligacijska razmerja, kar pomeni, da so se pravdne stranke lahko kasneje pravno veljavno ustno dogovorile za podaljšanje roka za dokončanje gradbenih del, kot to zatrjuje tožnica, takšen ustni dogovor pa je pravno veljaven tudi na podlagi drugega odstavka 54. člena OZ.
O povrnitvi stroškov, ki so nastali v zvezi z izdajo začasne odredbe, se odloča s končno odločbo, s katero se postopek konča, če je predlog za zavarovanje vložen v pravdnem postopku. Pravica do povrnitve stroškov, ki so strankam pravdnega postopka nastali zaradi postopka zavarovanja, je lahko odvisna tudi od končne odločitve.
Zaradi naknadno ugotovljene neveljavnosti oporoke v pravdnem postopku takšna dedna izjava v delu, ki se nanaša na razpolaganje z dednim deležem, nima več veljave, kar pa ne more veljati za sprejem dediščine.
začasna odredba – stiki pod nadzorom CSD – sprememba stikov – korist otroka – zavrženje kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja napada na osebo, mlajšo od petnajst let – predlog za spremembo začasne odredbe v stike brez nadzora in v večjem obsegu
Izdana začasna odredba v družinskopravnih zadevah velja do končne odločitve (običajno do njene pravnomočnosti ali še določeno obdobje po tem), razen če je vzrok ogroženosti, zaradi katerega je bila začasna odredba sploh izdana, prenehal ali če bi se dalo otrokovo korist ustrezno zavarovati drugače, tj. z začasno odredbo z drugačno vsebino.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081200
ZIL-1 člen 42, 42/1, 47, 116, 117, 117/3. ZPP člen 44, 44/2, 181, 181/2. SPZ člen 37, 37/1, 128, 133, 155, 155/1. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 22, 22/1, 271, 275, 275/1, 275/5, 275/6, 299, 308, 308/2, 308/2-2, 342, 342/5, 342/5-3.
znamka – prodaja znamk – zastavna pravica – ločitvena pravica – zahtevek za prerekanje ločitvene pravice – izločitvena pravica – izpodbojni zahtevek – vpliv ničnosti pogodbe na ločitveno pravico – pravni interes – nastanek zastavne pravice na znamki – publicitetni učinek registra znamk – določitev vrednosti spornega predmeta
Pridobitev pravic na temelju zaupanja v register znamk je mogoča le v primerih iz 117. člena ZIL-1.
Tisti, ki izpodbija ločitveno pravico, mora vložiti tožbo na ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstaja.
Če bi ločitvena pravica na obeh znamkah res obstajala, bi zaradi prodaje obeh znamk ločitvena pravica sama po sebi ne bi prenehala, saj se ločitvena pravica uveljavi šele s poplačilom iz izkupička. Zahtevek na ugotovitev obstoja ločitvene pravice ostaja torej smiseln tudi še po prodaji in ga samo zaradi prodaje ne bi bilo treba spremeniti. V tej zadevi pa tožeča stranka ni zahtevala ugotovitve obstoja ločitvene pravice, temveč ugotovitev neobstoja ločitvene pravice. Če zahtevku ne bi bilo ugodeno, bi to pomenilo, da ločitvena pravica obstaja. Obstajala pa bi, kot je že bilo pojasnjeno, tudi še po prodaji. Zato zahtevka kljub prodaji obeh domnevno zastavljenih znamk ni bilo potrebno spremeniti.
ZIL-1 ne določa, da bi imel vpis v register znamk publicitetni učinek, tako da je vsakršno omenjanje publicitete registra znamk v tej zadevi nepravilno.
Tožeča stranka je postavila izključno nedenarne zahtevke, zato je odločilna vrednost spornega predmeta, kot jo je navedla v tožbi. Kasnejše domnevne spremembe vrednosti se ne upoštevajo. Poleg tega je tožeča stranka uveljavljala v bistvu, da niso utemeljene ločitvene pravice, te pa so obstajale za zavarovanje terjatev. Kakšno je bilo v resnici kritje za terjatev, doseženo s prodajo, ni pomembno. Za oceno vrednost spornega predmeta je bilo v času vložitve tožbe pomembno le, kolikšna je bila zavarovana terjatev ne pa tudi, kolikšen uspeh bi bil lahko dosežen z vnovčitvijo obeh znamk v korist ločitvenih upnikov
vrnitev v prejšnje stanje - klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Pri vrnitvi v prejšnje stanje stranka trdi, da je dejanje zamudila iz upravičenih razlogov (torej zamudo priznava), kar pomeni, da napake, ki naj bi se jih zagrešilo pri vročanju, ne predstavljajo razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zatrjevanje nepravilne vročitve in zahtevanje vrnitve v prejšnje stanje se tako izključujeta.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – načini prodaje – javna dražba – zbiranje ponudb – izklicna cena – ocena vrednosti premoženja – cenitev – mnenje ločitvenega upnika
Načini prodaje, določeni v prvem odstavku 329. člena ZFPPIPP, so med seboj enakovredni. Vsak od njih pomeni le pričakovano projekcijo in vnaprej ni mogoče napovedati, kateri bi lahko pripeljal do višje cene. En način ima prednost pred drugim le, če bi bilo vsaj verjetno izkazano, da bo na takšen način dosežena višja prodajna cena. Kateri način bo upravitelj predlagal, je odvisno od njegove ocene glede na splošne in specifične okoliščine posameznega primera.
Glede na to, da je mnenje ločitvenega upnika podrobno utemeljeno, to terja od sodišča prve stopnje, da v primeru, kot njegovega mnenja ne upošteva, svojo odločitev prepričljivo utemelji.
Dogovor o nakupu nepremičnine ni bil dosežen (ni pisne pogodbe glede nepremičnine in tudi morebiten ustni dogovor ni realiziran, saj pretežni del kupnine ni plačan).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0083891
ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 185.
ničnost pravnih poslov - notarski zapis - sprememba tožbe - precizacija tožbenega zahtevka - nov tožbeni zahtevek - nasprotovanje tožene stranke - sodišče ni odločilo o spremembi tožbe
Višje sodišče ugotavlja, da zahtevek iz vloge z dne 14. 4. 2015 ni enak kot zahtevek, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo v izpodbijani sodbi, pri čemer je tožeča stranka postavila še nov zahtevek, ki ga prej ni bilo. Zato je jasno, da gre za spremembo tožbe, o kateri mora sodišče odločiti, sicer krši 185. člen ZPP.
oprostitev plačila sodne takse – taksni predlog – razpoložljiva denarna sredstva – začetek postopka prisilne poravnave – blokada transakcijskih računov – bilančna izguba – ogrožanje dejavnosti
Tožena stranka sama navaja, da jo vsakomesečno bremenijo dolgovi iz tekočega poslovanja v višini preko 90.000,00 EUR, torej (argumentum a maiore ad minus) tudi plačilo 1.893,00 EUR ne more bistveno vplivati na njeno poslovanje in s tem ogroziti njene dejavnosti.
Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora, hkrati pa je to skladno z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bi morali tožnici v nasprotnem primeru vložiti novo tožbo.
Zgolj zaradi sorodstvenega ali prijateljskega razmerje nekaterih prič do tožeče stranke, pa jih ob tem, ko so njihove izpovedbe življenjsko in izkustveno sprejemljive, skladne med seboj in tudi z mnenjem izvedenca geodetske stroke, ni mogoče opredeliti kot neverodostojnih.
Priposestvovalna doba je začela teči v letu 1958 in se je v skladu z določbo paragrafa 1470 ODZ v zvezi z načelnim pravnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4. 4. 1960 (ZSO, št. V/1-1960) zaključila ob izteku 20 letne priposestvovalne dobe v letu 1978.