podjemna pogodba – prenehanje pogodbe po volji naročnika – odpoved pogodbe – odstop od pogodbe – načelo dispozitivnosti – prosto urejanje obligacijskih razmerij – pogodba za določen čas – odpoved pogodbe pred potekom roka – razlaga spornih določil
Načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij in načelo dispozitivne narave zakonskih določb sta temelja našega obligacijskega prava in se uporabljata tudi v primeru urejanja prenehanja oz. odpovedi pogodbe. Ni razloga, da pogoji za odstop od podjemne pogodbe in njegove posledice ne bi smele biti predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0072551
ZGD-1 člen 50, 50/2, 52. ZNP člen 37. ZIZ člen 4, 20a, 20a/3, 21. ZPPIPP člen 432, 432-3. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/4, 41/5.
sodno imenovanje poslovdje v družbi z omejeno odgovornostjo – zadeve, o katerih sodišče odloča v nepravdnem postopku – pravni interes – izvršljivost notarskega zapisa – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti – vročanje – predprocesna vročitev – priporočena poštna poišiljka – neuspel poskus vročitve – udeleženci postopka izbrisa
Predlog za imenovanje poslovodje preko sodišča lahko po drugem odstavku 50. člena ZGD-1 vloži vsakdo, ki ima pravni interes. Pravni interes je podan, če se predlagatelj nahaja v negotovosti, ki bo s sklepom o imenovanju odstranjena. Predlagatelj mora torej izkazati, da bo lahko z zase ugodno odločitvijo v tem postopku uresničil svoje pravno zatrjevano upravičenje, ki ga je primarno izrazil z možnostjo vložitve predloga za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa v skladu z 20.a in 21. členom ZIZ.
Če upnik vroča izjavo o zapadlosti terjatve dolžniku s priporočeno poštno pošiljko in pridobi dokaz o neuspelem poskusu vročitve, se šteje, da je bila izjava o zapadlosti terjatve dolžniku vročena (čeprav se je poštna pošiljka vrnila upniku), obvestilo pošte o priporočenem načinu vročitve pa se šteje za dokaz zapadlosti terjatve iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060280
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 54, 54/2, 104, 104/1. ZPP člen 154, 163, 163/6, 270, 272.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – obličnost pogodbe – dogovor o pisni obliki sprememb pogodbe – verjetnost obstoja terjatve v postopku zavarovanja – kontradiktornost postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z izdajo začasne odredbe – predlog za odločanje o stroških postopka zavarovanja pred končno odločbo
Dogovorjena obličnost ni v javnem interesu (forma ad valorem), namenjena je varstvu udeležencev obligacijskega razmerja, običajno pa je takšna obličnost kasnejših dogovorov določena zaradi lažjega dokazovanja (forma ad probationem). Udeleženci obligacijskih razmerjih prosto urejajo obligacijska razmerja, kar pomeni, da so se pravdne stranke lahko kasneje pravno veljavno ustno dogovorile za podaljšanje roka za dokončanje gradbenih del, kot to zatrjuje tožnica, takšen ustni dogovor pa je pravno veljaven tudi na podlagi drugega odstavka 54. člena OZ.
O povrnitvi stroškov, ki so nastali v zvezi z izdajo začasne odredbe, se odloča s končno odločbo, s katero se postopek konča, če je predlog za zavarovanje vložen v pravdnem postopku. Pravica do povrnitve stroškov, ki so strankam pravdnega postopka nastali zaradi postopka zavarovanja, je lahko odvisna tudi od končne odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079584
ZIL-1 člen 18, 18/1, 18/1-a, 121, 121/1, 121/1-g, 122a. ZPP člen 8, 212, 214, 214/1, 214/2, 227, 227/1.
zahtevek za plačilo odškodnine - evropski patent - slovenski patent za izdelek - s patentom zavarovan izum - kršitev patenta - kršeči izdelki - pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna pristojnost sodišča - trditveno in dokazno breme - začetek kršitve patenta - trajanje kršitve - trenutek prenehanja kršitve - splošno pravilo glede dokaznega bremena - porazdelitev dokaznega bremena - prikrajšanje pravnega položaja ene stranke - sodno naročilo - razkritje dokaznih sredstev nasprotne stranke - dokazi v spoznavnem področju kršitelja - lajšanje procesnega položaja imetnika pravice industrijske lastnine - opustitev predložitve dokazov - načelo proste presoje dokazov - neugodna dokazna ocena - podatki o prodajni mreži - podatki o kupcih - predložitev izvirnikov listin - listine iz notranjega poslovanja - proizvodni nalogi - poročila o izdelavi - višina odškodnine - objava sodbe - namen objave sodbe - pravni interes za objavo sodbe
Bistvo 122.a člena ZIL-1 je v tem, da lahko sodišče s sklepom naloži nasprotni stranki (kršitelju) predložitev dokaznih sredstev, ki so pri njej. S tem se eni stranki naloži razkritje dokaznih sredstev, do katerih bi sicer nasprotna stranka ne imela dostopa, če bi se uporabljale zgolj določbe ZPP. Takšno sodno naročilo mora biti v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice industrijske lastnine. Omejitev glede tega, na kaj se lahko takšen sklep nanaša, sicer ni: lahko se nanaša na katerikoli znak dejanskega stanu kršitve.
Zakonodajnega motiva za uvedbo 122.a člena ZIL-1 vsaj v zvezi s patentom ni težko najti. Patent daje upravičenje, če gre za izdelek, tretjemu preprečiti izdelovanje, uporabo, ponujanje v prodajo, prodajo in uvažanje izdelka. Če kršitelj zgolj izdeluje izdelek v državi, v kateri ima imetnik patenta patentiran nek izum, je to samo po sebi prepovedano. Praviloma pa želi takšen izdelek spraviti v promet. Že prodajo na nacionalnem trgu je pogosto težko ugotoviti, zlasti še glede obsega. S prodajo v inozemstvo postane ugotavljanje kršitve le še mnogo težje, saj se izdelek lahko znajde na nepregledno velikem svetovnem trgu. Pretirano bi bilo pričakovati od imetnika pravice industrijske lastnine, da išče kršeče izdelke zgolj za to, da dokazuje nadaljevanje kršitve, če so dokazi v spoznavnem področju kršitelja. 122.a člen ZIL-1 imetniku pravice industrijske lastnine tako bistveno olajšuje procesni položaj. Vse to velja seveda le, če je bila dokazana vsaj prva kršitev.
122.a člen ZIL-1 močno presega prvi odstavek 227. člena ZPP, ker se nanaša na vsakršno dokazno sredstvo in ne le na listine. Še pomembneje kot to pa je, da mora nasprotna stranka predložiti „dokazna sredstva, s katerimi razpolaga“. To pomeni, da lahko sodišče naloži predložitev dokaznih sredstev, ki jih lahko tudi le opiše in jih mu ni treba precizno označiti. Praviloma to niti ni mogoče.
Potem, ko sodišče naloži razkritje dokazov nasprotni stranki, je sedaj ta stranka tista, ki mora prepričati sodišče, da je res predložila vsa razpoložljiva dokazna sredstva. Če dokazov ne bo predložila in za to tudi ne bo navedla opravičljivega razloga, bo to zanjo neugodno. Sodišče bo presodilo predložene dokaze, vendar pa tudi opustitev predložitve dokazov tiste stranke, ki je bila pozvana k predložitvi dokazov. Sodišče bo sicer odločilo po načelu proste presoje dokazov. Pri tem bo sodišče štelo za dokazano dejstva, ki jih je trdila tožeča stranka, če se je nasprotnik (tožena stranka) izmikala predložitvi verodostojnih dokazov, tožeča stranka pa je sama predložila vsaj tiste dokaze, ki jih (vendarle) ima. Posledica bo neugodna dokazna ocena za samo toženo stranko, ki bo v bistvu pripeljala do obrnjenega dokaznega bremena.
Za odločitev v tej zadevi torej niti ni pomembno, ali je D. GmbH uspelo dokazati, da je prav G. d. o. o. še storila kakšno kršitev po 31. 7. 2009, ali ne, in do kdaj so se kršitve nadaljevale. Odločilno je ravnanje G. d. o. o. po tem, ko je prvostopenjsko sodišče naložilo razkritje dokazov po 122.a členu ZIL-1.
Namen predložitve izvirnikov listin iz notranjega, podjetniškega poslovanja je preizkus pravilnosti obrambnih trditev G. d. o. Po G. d. o. o. sestavljeni zbirniki seveda tega preizkusa niti na načelni ravni ne omogočajo. Nastali so na način, ki si ga je izbrala G. d. o. o. in ga niti D. GmbH niti sodišče ni moglo preizkusiti. Iz tega razloga ne dajejo nikakršnega jamstva, da so v njih zapisane trditve resnične. S takšnim ravnanjem torej sama G. d. o. o. ni v ničemer zadostila svojemu bremenu, ki ga je nosila.
Tudi po prenehanju kršitve pravni interes na objavi sodbe torej ne preneha. Prav tako ne odpade pravni temelj za objavo sodbe. D. GmbH je namreč z zahtevkom na objavo sodbe zahtevala zgolj to, do česar je upravičena po pododstavku g) 1. odstavka 121. člena ZIL-1.
vzpostavitev etažne lastnine – pravni naslov po ZVEtL – priposestvovanje – predpogodba – prenos lastninske pravice – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi
ZVEtL v 4. členu določa, kakšen mora biti pravni naslov, in sicer med drugim določa, da gre za listino o pravnem poslu, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Predpogodba s 17. 2. 1991 glede na naziv in vsebino ne predstavlja pravnega naslova, ki bi izkazoval upravičenje do pridobitve lastninske pravice pritožnikov na spornem stanovanju. Iz vsebine pogodbe sicer izhaja, da predlagateljica in F. F. prodajata stanovanje udeležencema in višina kupnine – 117.000 DEM. Vendar iz nje ni mogoče razbrati, da prenašata lastninsko pravico na tem stanovanju, temveč da bo (v bodoče) prišlo do sklenitve nove pogodbe (ob plačilu kupnine) oziroma da je razlika kupnine predmet posebne pogodbe, po kateri bosta kupca dobila dokumente lastništva. Potrebna je bila torej sklenitev nove (kupoprodajne) pogodbe, s katero bi se prenesla lastninska pravica.
ZFPPIPP člen 121, 121/3, 192, 192/4, 193, 193/1, 194, 194-2.
prisilna poravnava – nepredložitev poziva upnikom za vpis in plačilo delnic oziroma nominalnih zneskov osnovnega vložka k obvestilu o sprejetju sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja – prekluzivni rok – načelo hitrosti postopka – potrebna skrbnost – posledice nepravočasno opravljenih procesnih dejanj – ustavitev postopka prisilne poravnave
Poziv upnikom za vpis in plačilo delnic z vsebino iz 193. člena ZFPPIPP ni „en papir“, kot to navaja pritožnik, ampak gre za procesno dejanje, ki ga mora sodišče v roku treh dni od predložitve objaviti (2. točka 194. člena ZFPPIPP). Od objave poziva teče rok za vpis novih delnic oziroma poslovnih deležev (drugi odstavek 193. člena ZFPPIPP). Brez navedenega poziva ukrep spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja ne more biti izveden.
odškodnina – razžalitev dobrega imena in časti – vzročna zveza – trditveno in dokazno breme – znižanje tožbenega zahtevka v pritožbi
Tožnik zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ugotavljati podatke o vzrokih za njegovo bolezen. V skladu z 212. členom ZPP je bilo na tožniku dokazno breme za dokazovanje vzročne zveze med zatrjevanimi ravnanji toženca in domnevno škodo. Čeprav je sodišče opravilo materialnopravno procesno vodstvo in ga pozvalo, da poda ustrezno dokazno ponudbo za svoje trditve, tožnik ni predlagal dokazov za ugotavljanje vzročne zveze med toženčevim ravnanjem in zatrjevanimi duševnimi bolečinami zaradi bolezni in njenega poslabšanja.
Kontragarancija sama po sebi nima kakšnih posebnih pravnih značilnosti, ki bi jo razlikovale od garancije, zato tudi ni posebej urejena v zakonu. Pravna ureditev, ki velja za garancijo, zato načeloma velja tudi za kontragarancijo.
OZ člen 1017, 1017/1, 1017/2, 1017/3, 1017/4, 1019, 1022. ZPP člen 115, 115/1.
pogodba o leasingu – poroštvo – opravičena odsotnost – predlog za preložitev naroka – trditveno in dokazno breme – ugovor ugasle pravice – načelo kontradiktornosti
Samo priznana in ne poplačana terjatev na obstoj porokove obveznosti do upnika (tožene stranke do tožeče) nima vpliva. Če bi bila terjatev v stečajnem postopku res že poplačana, pa je trditveno in dokazno breme v zvezi s tem na tožencu (t. i. ugovor ugasle pravice).
vrnitev v prejšnje stanje - klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Pri vrnitvi v prejšnje stanje stranka trdi, da je dejanje zamudila iz upravičenih razlogov (torej zamudo priznava), kar pomeni, da napake, ki naj bi se jih zagrešilo pri vročanju, ne predstavljajo razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Zatrjevanje nepravilne vročitve in zahtevanje vrnitve v prejšnje stanje se tako izključujeta.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081200
ZIL-1 člen 42, 42/1, 47, 116, 117, 117/3. ZPP člen 44, 44/2, 181, 181/2. SPZ člen 37, 37/1, 128, 133, 155, 155/1. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 22, 22/1, 271, 275, 275/1, 275/5, 275/6, 299, 308, 308/2, 308/2-2, 342, 342/5, 342/5-3.
znamka – prodaja znamk – zastavna pravica – ločitvena pravica – zahtevek za prerekanje ločitvene pravice – izločitvena pravica – izpodbojni zahtevek – vpliv ničnosti pogodbe na ločitveno pravico – pravni interes – nastanek zastavne pravice na znamki – publicitetni učinek registra znamk – določitev vrednosti spornega predmeta
Pridobitev pravic na temelju zaupanja v register znamk je mogoča le v primerih iz 117. člena ZIL-1.
Tisti, ki izpodbija ločitveno pravico, mora vložiti tožbo na ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstaja.
Če bi ločitvena pravica na obeh znamkah res obstajala, bi zaradi prodaje obeh znamk ločitvena pravica sama po sebi ne bi prenehala, saj se ločitvena pravica uveljavi šele s poplačilom iz izkupička. Zahtevek na ugotovitev obstoja ločitvene pravice ostaja torej smiseln tudi še po prodaji in ga samo zaradi prodaje ne bi bilo treba spremeniti. V tej zadevi pa tožeča stranka ni zahtevala ugotovitve obstoja ločitvene pravice, temveč ugotovitev neobstoja ločitvene pravice. Če zahtevku ne bi bilo ugodeno, bi to pomenilo, da ločitvena pravica obstaja. Obstajala pa bi, kot je že bilo pojasnjeno, tudi še po prodaji. Zato zahtevka kljub prodaji obeh domnevno zastavljenih znamk ni bilo potrebno spremeniti.
ZIL-1 ne določa, da bi imel vpis v register znamk publicitetni učinek, tako da je vsakršno omenjanje publicitete registra znamk v tej zadevi nepravilno.
Tožeča stranka je postavila izključno nedenarne zahtevke, zato je odločilna vrednost spornega predmeta, kot jo je navedla v tožbi. Kasnejše domnevne spremembe vrednosti se ne upoštevajo. Poleg tega je tožeča stranka uveljavljala v bistvu, da niso utemeljene ločitvene pravice, te pa so obstajale za zavarovanje terjatev. Kakšno je bilo v resnici kritje za terjatev, doseženo s prodajo, ni pomembno. Za oceno vrednost spornega predmeta je bilo v času vložitve tožbe pomembno le, kolikšna je bila zavarovana terjatev ne pa tudi, kolikšen uspeh bi bil lahko dosežen z vnovčitvijo obeh znamk v korist ločitvenih upnikov
ZVEtL člen 7, 7/1, 17, 24, 24/2, 25, 25/1. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – stroški postopka – lastninska pravica – spor o lastništvu – sporna dejstva – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – prekinitev postopka – odločba o vzpostavitvi etažne lastnine – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
Vsak udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine trpi svoje stroške postopka, saj zakon ne določa drugače.
Vlaganje rednih pravnih sredstev zoper odločbe sodišča samo po sebi še ne predstavlja zakrivljenega ravnanja, zaradi katerega bi morala pritožnica predlagatelju povrniti stroške po krivdnem načelu.
Zaradi spornih dejstev o lastninski pravici na pripadajočem zemljišču kot predhodnem vprašanju se postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ne prekinja. O spornem dejstvu mora nepravdno sodišče odločiti samo v skladu z domnevami iz tega zakona, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 49, 49-1. ZPP člen 244, 244/2, 249, 249/2.
izvedenec - nagrada za izvedenca - nagrada za študij spisa - nagrada za izjemno zahtevno mnenje - pribava dodatne dokumentacije - izplačilo nagrade iz predujma
Izvedenec je dejansko izdelal mnenje, ki je bilo izjemno zahtevno. Vprašanje, ali je res presegel nalogo, ki mu jo je sodišče zadalo, pa bo predmet dokazne ocene. Enako velja za pritožbeno kritiko dela izvedenca v zvezi s tem, da bi moral k delu pritegniti še izvedenca strojne in elektro stroke, a tega ni storil.
Za izplačilo nagrade izvedencu je ključno, da je predujem bil založen, in da zadostuje za izplačilo nagrade. Kdo ga je plačal in kakšne posledice bi imela okoliščina, da ga ena od strank ni plačala, v tej fazi postopka (ko se odloča le o nagradi izvedencu), ni relevantno.
dediščinska tožba – kasneje najdena oporoka – zastaranje pravice zahtevati zapuščino – odsvojitev predmetov iz zapuščine – realna subrogacija – denarna vrednost volila – volilo kot osebna služnost
Kasneje najdena oporoka je tožnika določila za oporočnega dediča, toženko (prej zakonito dedinjo) pa kot volilojemnico. Narava sodbe na podlagi dediščinske tožbe je takšna, da ta sodba dejansko nadomesti pravnomočen sklep o dedovanju: tožnik postane dedič, zato mu mora toženka nepremičnino vrniti/izročiti (v primeru njene odsvojitve pa povrniti tisto, kar je prejela kot kupnino), sama pa lahko uveljavlja nujni delež in pravico do volila.
dedovanje – omejitev dedovanja osebe, ki je prejemala varstveni dodatek – pritožba prizadete osebe, ki ji ni bila dana možnost sodelovanja v postopku – prepozna pritožba – poseg v pravice drugih oseb
V obravnavanem primeru niso podani pogoji za obravnavanje prepozne pritožbe, saj je bil sklep o dedovanju že izveden v zemljiški knjigi, prizadete pa bi bile tudi pravice obeh dedičev.
preventivno prestrukturiranje – postopek preventivnega prestrukturiranja – sporazum o finančnem prestrukturiranju – sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – vsebina sodne kontrole zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju – veljavnost novele ZFPPIPP-G – pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju – način seznanitve strank postopka s sklepom o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju – izvršljiv notarski zapis – izvršilni naslov
Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da po določbi 44.p člena ZFPPIPP sodišče opravlja sodno kontrolo zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Sodišče o zahtevi odloča zunaj naroka (prvi odstavek 44.t člena ZFPPIPP), potrditev sodišča pa je potrebna samo takrat, kadar naj bi sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkoval tudi v breme (proti) upnikov (za njihove terjatve), ki ne privolijo (prostovoljno) v sklenitev takega sporazuma. To pomeni, da je vsebinska presoja zahteve za potrditev izključena, sodišče pa se omeji zgolj na presojo, ali so izpolnjeni formalni pogoji iz drugega odstavka 44.t člena ZFPPIPP. Povedano drugače: sodišče preverja (le), ali je bil zahteva vložena v zakonskem roku in ali so ji predložene z zakonom zahtevane listine iz drugega odstavka 44.r člena. Predvsem sodišče ne presoja o vsebini sporazuma, prav tako ne preverja pogojev za njegovo uveljavitev. Ta presoja je prepuščena revizorju (prim. četrti do šesti odstavek 44.o člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0083891
ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 185.
ničnost pravnih poslov - notarski zapis - sprememba tožbe - precizacija tožbenega zahtevka - nov tožbeni zahtevek - nasprotovanje tožene stranke - sodišče ni odločilo o spremembi tožbe
Višje sodišče ugotavlja, da zahtevek iz vloge z dne 14. 4. 2015 ni enak kot zahtevek, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo v izpodbijani sodbi, pri čemer je tožeča stranka postavila še nov zahtevek, ki ga prej ni bilo. Zato je jasno, da gre za spremembo tožbe, o kateri mora sodišče odločiti, sicer krši 185. člen ZPP.
preventivno prestrukturiranje – dovoljenost ugovora zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov – narava sporazuma o finančnem prestrukturiranju
Niti upravitelja niti upniškega odbora v postopku preventivnega prestrukturiranja ni. Ker ju ni, postopka, kot ga predvideva 128.a člen ZFPPIPP, v postopku preventivnega prestrukturiranja ni mogoče izpeljati niti smiselno: upravitelju ni mogoče naložiti nobenega ravnanja (prvi odstavek 128.a člena ZFPPIPP), niti mu ni mogoče vročiti ugovora v odgovor, prav tako ugovora ni mogoče vročiti upniškemu odboru. Sodišče tudi ne more razpisati naroka za obravnavo ugovora (drugi in tretji odstavek citiranega člena). Navedene določbe ni mogoče smiselno uporabiti niti tako, da bi sodišče v postopku preventivnega prestrukturiranja kakršnakoli ravnanja naložilo dolžniku. Sporazum o finančnem prestrukturiranju ima značilnosti obligacijskopravnega posla (pogodbe), ki ga sklene dolžnik z upniki. Enakopravno obravnavanje upnikov je v postopku pogajanj za sklenitev Sporazuma zagotovljeno z upoštevanjem terjatev upnikov v osnovnem seznamu finančnih terjatev in predložitvijo izjav o soglasju predpisane večine upnikov z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja. Zato je ugovor po 128.a členu že pojmovno lahko vložen le v postopkih zaradi insolventnosti in smiselna uporaba te določbe v postopku preventivnega prestrukturiranja – četudi je navedena v peti alineji drugega odstavka 44.b člena ZFPPIPP – ni mogoča.
Dogovor o nakupu nepremičnine ni bil dosežen (ni pisne pogodbe glede nepremičnine in tudi morebiten ustni dogovor ni realiziran, saj pretežni del kupnine ni plačan).