postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - identifikacijski podatki dolžnika - samostojni podjetnik kot dolžnik - potrošnik - fizična oseba - vročitev predloga za začetek stečajnega postopka - poslovni naslov - naslov bivališča tožene stranke - vročitev s fikcijo - pravica do izjave stranke - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja
Tako samostojni podjetnik kot tudi potrošnik, sta fizični osebi. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče začelo postopek osebnega stečaja zoper dolžnika kot potrošnika. Oklic o začetku tega postopka, kot zakonsko posledico sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, je tudi objavilo na spletnih straneh AJPES-a s podatki iz drugega odstavka 243. člena ZFPPIPP (o sodišču, ki vodi postopek in opravilni številki zadeve, identifikacijskih podatkih o dolžniku, odločitev sodišča o začetku postopka, identifikacijskih podatkih o upravitelju, poziv upnikom, naj v treh mesecih prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice in pravnih posledicah zamude roka za prijavo ter dan objave oklica). Iz navedenega oklica nedvomno izhaja, da gre za začetek postopka osebnega stečaja zoper dolžnika kot potrošnika (in ne kot samostojnega podjetnika), zato ne gre za nobeno neskladje med sklepom o začetku postopka osebnega stečaja in njegovim oklicem, kot to zmotno meni pritožnik.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - resna nevarnost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - duševna motnja
Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na razmere v Domu starejših občanov ..., ko pritožnika izpostavljata vse tisto, kar ju pri tem moti, za odločitev o zadevi niso pravno pomembne. Odločitev o sprejemu nasprotne udeleženke na varovani oddelek namreč upošteva individualne okoliščine pri nasprotni udeleženki, pri čemer je dolžno sodišče (ob sodelovanju izvedenca) presoditi, ali obstajajo zakonski pogoji za takšno namestitev. Če se ugotovi, da so v konkretnem primeru vsi zakonski pogoji izpolnjeni, se osebo namesti v varovani oddelek, sicer ne.
Glede na dejstvo, da sodni postopek ugotavljanja invalidnosti ni namenjen odkrivanju oziroma diagnostiki tožničinih kliničnih težav, temveč oceni njene delovne zmožnosti, izvedovanje s pritegnitvijo sodnega izvedenca nevrologa, tožnici ne bi povečalo možnosti njenega uspeha, saj bi bile morebitne ugotovitve glede obstoja zatrjevanih vrtoglavic, lahko le podlaga za podajo nove predloga za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja pri toženi stranki.
ZPŠOIRSP člen 11, 12, 23, 23/2, 23/3, 23/4, 28, 28/1. OZ člen 131, 169, 179. ZTuj člen 81, 81/2. ZUSDDD člen 1. ZOR člen 154, 190, 200. ZPP člen 216.
povrnitev škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - kršitev pravic osebnosti - odškodninska odgovornost države - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - protipravno ravnanje - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izguba zaposlitve - vzročna zveza - izguba pravice do denarne socialne pomoči
Odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva se v sodnih postopkih presoja brez omejitev, ločeno in v skladu z načeloma popolne in pravične odškodnine.
Tožnikov neurejen status je vplival na to, da v obdobju izbrisa ni imel možnosti zaposlitve in uveljavljanja socialnih pravic ali pridobivanja prejemkov za lastno preživljanje. Domača sodna praksa je že zavzela stališče, da je dejansko premoženjsko prikrajšanje v takih primerih hipotetična kategorija, o kateri je mogoče sklepati na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Ker natančen izračun takega prikrajšanja ni mogoč, dopušča, da se o odškodnini za premoženjsko škodo zaradi nezakonitega izbrisa lahko odloča po prostem preudarku (216. člen ZPP) in po načelu pravičnosti (pravično zadoščenje).
ponovna odmera pokojnine - neprava obnova postopka - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok
V zadevi gre za presojo posamičnih upravnih aktov, izdanih na zahtevo uživalca pokojnine. V konkretnem primeru tožnika. Posledično je potrebno uporabiti del ustavne odločbe-2015 o ponovni odmeri pokojnine, ki se prične na zahtevo stranke. Ker je bila ustavna odločba-2015 v Uradnem listu RS objavljena 30. 4. 2015, je 60 dnevni rok za vložitev zahteve potekel 29. 6. 2015. Zahteve vložene po tem datumu so prepozne. Gre za materialni prekluzivni rok s potekom katerega ugasne pravica uživalca pokojnine, da zahteva revizijo podatkov in ponovno odmero pokojnine.
OZ-UPB1 člen 353. KZ-1 člen 90, 90/2. KZ člen 211, 211/2, 325, 325/1.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Po določbi drugega odstavka 211. člena KZ (enaka je določba drugega odstavka 90. člena sedaj veljavnega KZ-1) se zastaralni rok določi po najhujši predpisani kazni, če je za kaznivo dejanje predpisanih več kazni. V predmetni zadevi je šlo za eno kaznivo dejanje (povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti), za katerega so glede na posledice predpisane različne kazni. Kazenski pregon bi zato tudi za kaznivo dejanje, katerega žrtev je bil zavarovanec tožeče stranke, zastaral v enakem času kot glede žrtve, ki je v prometni nesreči umrla.
pripor - utemeljen sum - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Ker iz opisa dejanja v obtožnici izhaja očitek o uporabi sile zoper oškodovanca (ne glede na to, da se sam tega ne spominja) pritožbeno sodišče v pravilnost pravne opredelitve kaznivega dejanja pod I. točko obtožnice, vsaj za potrebe odločanja o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, nima pomislekov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00038697
OZ člen 288, 1050. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39-1, 39-2.
nastanek terjatve - dogovor o plačilu - plačilo za odvetniške storitve - čas opravljene storitve - skupno premoženje - prehod terjatve na novega upnika - aktivna legitimacija - delna plačila - zamudna sodba - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločitve o pravdnih stroških - pregled dokumentacije - nagrada za posvet s stranko
Tožničina terjatev ni nastala v času opravljanja odvetniških storitev njenega pokojnega moža oziroma ne izvira iz skupnega premoženja, temveč je nastala z dogovorom med tožnico in tožencem po smrti tožničinega moža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035414
OZ člen 3, 9, 427. ZPP člen 214.
sklenitev pogodbe - čas sklenitve pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo obveznosti po pogodbi - pogodba o prevzemu dolga - prevzem dolga - nadomestna izpolnitev - rok za izpolnitev - zapadlost obveznosti - delna izpolnitev dolga - poziv na plačilo - odstop od dogovora - neprerekana dejstva
Toženca sta dolžna izpolniti svojo obveznost, ki sta jo dogovorila s pogodbo o prevzemu dolga. Datum sklenitve pogodbe sicer ni bil napisan na njej, ga je pa sodišče prve stopnje na podlagi posredno relevatnih okoliščinah ugotovilo. Rok za plačilo se je iztekel 30 dan po prejemu poziva. Trditvam o roku izpolnitve toženca nista ugovarjala.
ZDR-1 člen 137, 137/2, 148, 148/6, 202.. OZ člen 347, 347/1.
plačilo razlike plače - praznik - nadomestilo plače - neenakomerno razporejen delovni čas - odsotnost z dela - zakonske zamudne obresti - zastaralni rok
Bistvena zahteva tožnikov je, da so, ker imajo delovni čas razporejen na vseh sedem dni v tednu, upravičeni do nadomestila plače za vse praznike. Gre za logiko, da bi bili ti izenačeni z delavci v enakomerno razporejenem delovnem času, ki so upravičeni do nadomestil plače za vse praznike, ki padejo na dneve od ponedeljka do petka. Vendar pa navedeno nadomestilo plače pripada le tistim delavcem, ki so na dan praznika oziroma na dela prosti dan razporejeni na delo in bi morali na ta dan delati, pa zaradi praznika ne delajo.
Po pravilnem opozorilu tožene stranke sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bili tožniki na praznične dni, za katere jim je sodišče prisodilo nadomestila plače, razporejeni na delo in bi morali na ta dan delati, pa zaradi praznika niso delali. Ker torej sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bili tožniki na sporne dneve razporejeni na delo, ne more biti podana podlaga za priznanje vtoževanih nadomestil. Pomembno je, da je tožena stranka izdelala letni razpored delovnega časa in da je izdelovala tudi mesečne razporede delovnega časa, v katerih je bilo vnaprej predvideno, kako bo potekalo delo na praznične dni. Realizacija je bila s tem skladna, pri čemer so določena manjša odstopanja od letne oziroma mesečne predvidene razporeditve dela po pravilnem stališču sodišča prve stopnje opravičljiva oziroma razumljiva (npr. zaradi bolniških odsotnosti). Zato ni šlo za primer zlorabe kot npr. v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 261/2016 z dne 7. 3. 2017, ko je delodajalec z naknadno spremembo ukinil tožnikovo delovno obveznost ravno na dan praznika. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi tožniki na letni ravni opravili več ur kot delavci, ki delo opravljajo v enakomerno razporejenem delovnem času od ponedeljka do petka.
Tožena stranka je dokazala, da je delo med delavce, ki so ga opravljali v neenakomerno razporejenem delovnem času, razporejala po t. i. sistemu tretjin: delavci so 1/3 praznikov v letu delali, 1/3 praznikov so imeli predvideno delovno obveznost, a so bili zaradi praznika prosti in so zato prejeli nadomestilo plače za praznik, 1/3 praznikov pa so bili prosti in niso prejeli nadomestila plače za praznik, saj te dneve niso imeli predvidene delovne obveznosti. Ta zadnja tretjina je bistvo spora in izvor razhajanja med strankami o tem, kako bi bilo treba delavcem, ki delo opravljajo v neenakomerno razporejenem delovnem času, priznavati nadmestila plače za praznik.
Tožnik je bil v osnovnem strokovnem usposabljanja za vojaka od 5. 3. 2010 do 23. 4. 2010. Delovno razmerje mu je prenehalo 21. 6. 2016 - v posledici dveh zaporednih negativnih službenih ocen. Sodišče prve stopnje je na podlagi dejstva, da je od zaključka usposabljanja do prenehanja delovnega razmerja minilo več kot dve leti, presodilo, da je tožena stranka tožniku s sklepom z dne 11. 4. 2016 (v zvezi s sklepom z dne 9. 6. 2016) neutemeljeno naložila povračilo sorazmernega dela stroškov osnovnega strokovnega usposabljanja za vojaka v višini 1.145,72 EUR, izračunani do 31. 3. 2016. Pri tem se je sodišče prve stopnje sklicevalo na 7. člen Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju tožene stranke, po katerem morajo pripadniki Slovenske vojske po končanem usposabljanju ostati v delovnem razmerju najmanj dve leti, če je bilo izobraževanje krajše od enega leta. Ker je bilo to v tožnikovem primeru podano, je tožnika razbremenilo povračila stroškov navedenega usposabljanja.
Iz sklepa Vrhovnega sodišča VIII Ips 158/2016 z dne 12. 5. 2020 (ki upošteva odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-82/17-14 z dne 9. 4. 2020, ki je odločilo, da drugi odstavek 93. člena ZObr ni v neskladju z Ustavo) pa izhaja stališče, da je povrnitev stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja v celoti urejena v drugem odstavku 93. člena ZObr, tako da uporaba 7. člena pravilnika tožene stranke ne pride v poštev.
Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6. DZ člen 161, 162, 162/1, 162/1-3. URS člen 14, 14/2, 22. ZIZ člen 9, 54.
začasna odredba v družinskih sporih - ukinitev stikov - enakost pred zakonom - hitri postopek - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje
Otrok lahko mnenje izrazi v okoliščinah in na način, ki najbolj ustreza njegovi starosti, in sicer tudi s posredovanjem centra za socialno delo oz. izvedenca. Taka razlaga je v skladu s 6. členom Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (MEKOUP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00036809
KZ-1 člen 209, 209/1, 209/4. ZKP člen 277, 278.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - zakonski znaki kaznivega dejanja - zavestno delovanje - protipravna prilastitev - prilastitveni namen
Natančno branje tenorja obtožbe prepriča v utemeljenost pritožbenih navedb, da opis vsebuje vse potrebne bistvene znake obdolžencema očitanega kaznivega dejanja. Iz opisa namreč določno izhaja, da sta si obdolženca skupaj, torej z zavestnim sodelovanjem pri izvršitvi protipravno prilastila denar, ki jima je bil zaupan v zvezi z zaposlitvijo v družbi .... in pri opravljanju gospodarske dejavnosti med izvrševanjem pogodbe med obema gospodarskima družba, to je med gospodarsko družbo ... in gospodarsko družbo .... Oba obdolženca sta bila namreč direktorja (in družbenika) družbe ...., kar izhaja tudi iz opisa in v nadaljevanju še, da sta imela oba tudi vsa pravno veljavna pooblastila razpolagati s premoženjem te družbe. Ob takšnih upravičenjih pa v primeru 72 -ih plačanih računov v obdobju od julija 2011 pa do junija 2012 na podlagi navedenih prejetih računov zneska v skupni višini 70.496,54 EUR nista odvedla pogodbeni stranki, temveč naj bi si ta denar prilastila. Tak opis pa je tako, kot utemeljeno navaja tudi pritožba povsem zadostno konkretiziran glede bistvenih znakov obdolžencema očitanega kaznivega dejanja. Zato se ni mogoče strinjati z zaključki v izpodbijanem sklepu, da opis ne vsebuje podatkov o višini prilaščenih zneskov in časovnem obdobju prilastitve. Prav tako pa ni mogoče soglašati z zaključki v izpodbijanem sklepu v delu, da tudi odsotnost dejstev in okoliščin v tenorju obtožbe ne omogoča sklepanja o prilastitvenemu namenu obdolžencev, kot fizičnih oseb, kar naj bi po prepričanju prvega sodišča pomenilo pomanjkljivo konkretizacijo do te mere, da takšen opis ne predstavlja kaznivega dejanja , ki se obdolžencema očita.
nasilje v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ukrepi po zpnd - žrtve nasilja - povzročitelj nasilja v družini - ogroženost v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - psihično nasilje - fizično nasilje - ekonomsko nasilje - načelo sorazmernosti - človekovo dostojanstvo - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - pravica do stikov otroka s starši
Namen ukrepov sodišča določenih v 19. členu ZPND ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja. Njihov namen je prevencijski, torej, da se v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja. Ko sodišče odloča o izreku ukrepov, zato ne bo relevantno zgolj vprašanje, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, marveč ali predstavlja takšno nasilje, da je državni poseg v družinsko skupnost utemeljen. Ker gre za posege v temeljne pravice, je poudarjen pomen načela sorazmernosti, ki implicitno izhaja tudi iz določbe 5. člena ZPND. Obseg in vsebina ukrepov sodišča mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja. Načelo sorazmernosti kot eno temeljnih načel ZPND zavezuje tudi sodišče, da ustrezno zaščiti žrtve, poleg tega pa mu postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
KZ-1 člen 135, 135/1. KZ člen 145, 145/1. URS člen 34. ZKP člen 372, 372-1.
grožnja - kaznivo dejanje grožnje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - občutek ogroženosti oškodovanca - ogrozitveno kaznivo dejanje - prepovedana posledica - pravica do osebne varnosti - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - kršitev kazenskega zakona
Prepovedana posledica kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1B je abstraktna ogrozitev varnosti. Zato za izvršitev kaznivega dejanja zadostuje, da storilec z namenom ustrahovanja ali vznemirjanja izrazi resno grožnjo proti oškodovancu. Zadostuje, da je grožnja objektivno zmožna ustvariti ustrahovanje oziroma vznemirjenje in ni potrebno, da bi se oškodovanec zaradi tega dejansko počutil ustrahovanega ali vznemirjenega, kajti če bi se, bi šlo z vidika zavarovane dobrine osebne varnosti že za poškodbeno kaznivo dejanje in ne več za ogrozitveno kaznivo dejanje. Izvršitev kaznivega dejanja v temeljni obliki je zato po noveli KZ-1B dokončana že, ko storilec v razmerju do oškodovanca izrazi resno grožnjo in se oškodovanec z njo seznani, ni pa več nujno, da se oškodovanec zato počuti ustrahovanega ali vznemirjenega, kajti subjektivni učinek grožnje na oškodovanca med zakonskimi znaki ni omenjen. Posledično ni potrebno, da bi opis kaznivega dejanja vseboval opis takšne posledice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00041316
KZ-1 člen 208, 208/1, 208/5, 220, 220/1. ZKP člen 16, 17, 18, 18/1, 35, 35/1, 42, 42/5, 364, 371, 371/1, 371/1-5, 371/2, 394, 394/1. URS člen 22, 29.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - denarna kazen - kaznivo dejanje zatajitve - oprostitev obtožbe - ovadba kot predlog za pregon - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - pravica do izvajanja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zavrženje predloga za delegacijo - zloraba pravic v postopku - delna ugoditev pritožbi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba kazenske sankcije
Ovadba, ki jo poda posameznik oziroma oškodovanec, mora vsebovati opis dejanskega stanja z navedbo odločilnih dejstev in ime domnevnega storilca, če je ovaditelju znan. Izhodišče pri presoji, za katero kaznivo dejanje je bil podan predlog za pregon, je predvsem opis življenjskega primera, kot ga vidi oškodovanec. Na policiji in kasneje sodišču je, da iz takšnega opisa izlušči tista pravno relevantna dejstva, ki obsegajo bistvo določene inkriminacije (ali več njih). Drugače povedano, sodišče je tisto, ki na podlagi oškodovančeve prijave ugotovi človekovo voljno ravnanje (storitev, opustitev), ki ga je mogoče subsumirati pod bit kakšne inkriminacije kot enega od elementov splošnega pojma kaznivega dejanja. Glede na obrazloženo je prvostopenjsko sodišče v točki 25 razlogov izpodbijane sodbe pravilno zaključilo, da je B.P. dne 7. 4. 2016 podal prijavo tudi za obravnavano kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari, zaradi česar obdolženec ni bil spoznan za krivega za drugo kaznivo dejanje, kot ga zajema predlog za pregon. Ker se krivdorek izpodbijane sodbe (in tudi s to sodbo spremenjen krivdorek) nanaša na isti historični dogodek kot pravočasen predlog za pregon in ker je B.P. dejanja naznanil kot "lastnik" podjetja, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo glasbenih aparatov (prvi odstavek zapisnika o sprejemu ustne ovadbe), uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
prijava ločitvene pravice - vsebina prijave - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - določenost predmeta - prerekana ločitvena pravica - sklepčnost tožbe - neizvršljiva odločba - zmotna uporaba materialnega prava
Tožeča stranka bi morala glede na pravnomočen napotitveni sklep v tožbi trditi in dokazati, da je pridobila ločitveno pravico na premičninah v lasti dolžnika in podati ustrezen zahtevek, v katerem bi določno opisala premoženje, ki je predmet vtoževane ločitvene pravice. Pravilno je stališče tožene stranke, da temu s tožbo ni zadostila.
Priloga ni sestavni del izreka sodbe, zato ne dopolnjuje opisa premoženja in je sklicevanje nanjo v izreku sodbe odveč. Pomembno pa je, da se tožbeni izrek (in enako izrek sodbe) sklicuje na št. zadeve 000, pod katero je vpisana zastavna pravica v Registru neposestnih zastavnih pravic, ker gre za javen in dostopen register in ki zato dopolnjuje nedoločen opis premoženja. Če bi tožeča stranka trdila, da je v zadevi št. 000 vpisanih 52 kosov različne opreme in bi bilo iz navedene zadeve dejansko tudi razvidno kot premoženje dolžnika 52 kosov različne opreme, bi bila tožba sklepčna.