funkcionalno zemljišče - obseg funkcionalnega zemljišča - dostopna pot - umik objekta od roba funkcionalnega zemljišča
Pri obeh „osnovnih“ površinah funkcionalnega zemljišča je izvedenec pojasnil, da predstavljata „še sprejemljivo velikost stavbne parcele“, kar pomeni, da gre za res minimalno površino. Upoštevano je primerno sorazmerje med površino stavbišča in funkcionalnim zemljiščem. Upoštevana je tudi (do še sprejemljive mere) sedanja namenska izraba okolice objektov in umeščenost objektov v prostor ter „logičnost oblikovanja ustreznih gradbenih parcel“.
Predlagatelj v pritožbi utemeljeno opozarja, da je procesne pomanjkljivosti po pravilih ZZK-1 mogoče odpraviti z ugovorom (primerjaj četrti odstavek 146. člena ZZK-1). Če je že prvostopenjsko sodišče štelo, da zaradi tega, ker listini, ki sta bili v obravnavani zadevi podlaga za vpis, nista spojeni na ustrezen način, bi predlagatelju moralo omogočiti, da to pomanjkljivost odpravi, saj v ugovornem postopku predlagatelj te možnosti ni imel, ker je bilo pred tem njegovemu predlogu za vpis v celoti ugodeno.
predlog za zavarovanje dokazov – zaslišanje prič – zaslišanje strank – soočenje prič in pravdne stranke
Ker je soočenje le metoda zaslišanja prič (pravdnih strank) in ne samostojno dokazno sredstvo, morajo biti pogoji za zavarovanje dokazov z njihovim zaslišanjem podani glede vseh predlaganih soočencev.
ZD člen 59, 60, 62, 64. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15.
neveljavnost oporoke – napake volje – prava in resnična volja – veljavnost oporoke – oblika oporoke – pisna oporoka pred pričami – podpis oporočitelja
Obe oporočni priči sta potrdili sočasno prisotnost z zapustnico v pisarni odvetnika, ki je oporoko sestavil, kot tudi, da je ta oporoko prebral oziroma predstavil njeno vsebino. Ena od oporočnih prič je izrecno izpovedala, da je zapustnica oporoko podpisala, druga pa se sicer ni spomnila, da bi videla akt podpisovanja, se je pa spomnila, da je šlo za njegovo (tj. pričino) „soglasje“ za oporoko, da je odvetnik predstavil vsebino, da je bila zapustnica poleg in da je bil na listini tudi zapustničin podpis. S tem so izpolnjeni vsi zakonsko zahtevani obličnostni pogoji za veljavnost pisne oporoke pred pričami.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – STVARNO PRAVO
VSL0083290
OZ člen 468, 480, 480/1. ZVKSES člen 20.
varstvo kupcev stanovanj – odprava očitnih napak in drugi jamčevalni zahtevki – pravice kupca – izguba pravic – prekluzivni rok
Odpravo očitnih napak in jamčevalne zahtevka ureja ZVKSES v 20. členu, v katerem prodajalcu nalaga, da grajano napako odpravi v enem mesecu, v primeru, da do tega ne pride, pa omogoča kupcu da: 1) bodisi vztraja pri zahtevku za odpravo napake, 2) bodisi sam odpravi to napako na stroške prodajalca, 3) bodisi zahteva znižanje kupnine. Gre za istovrstna upravičenja, kot jih kupcu nudi 468. člen OZ, ki pa nato v nadaljnjih določbah podrobneje ureja uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Tovrstnih določb ZVKSES nima, kar pa ne pomeni, da s tem izključuje splošno ureditev jamčevalnih zahtevkov po OZ kot temeljnem sistemskem zakonu. Sodišče prve stopnje se je zato pri odločanju pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 480. člena OZ o izgubi pravic.
ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/4, 163/7, 325. ZVEtL člen 23, 23/3.
nepravdni postopek – določitev pripadajočega zemljišča – umik predloga – odločitev o stroških postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka po poteku roka – zavrženje predloga za odmero stroškov postopka
Če se postopek konča iz formalnih razlogov – zaradi umika predloga, ni uporabna za nepravdni postopek specifična ureditev stroškovnih posledic, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. V primeru, ko sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe (predloga), lahko stranka zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka.
OZ člen 147, 147/2. ZIKS-1 člen 8, 8/4, 80, 81, 98.
odškodninska odgovornost – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi – pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca – odškodninska odgovornost delavca – paznik v zaporu – protipravnost ravnanja
Pri zahtevku za povrnitev škode neposredno od delavca mora oškodovanec dokazati, da je oškodovalec škodo povzročil namenoma – da se je zavedal nedopustnosti svojega ravnanja in posledic (zavestna sestavina) ter jih je tudi hotel povzročiti (voljna sestavina).
motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – sprememba tožbe – razširitev tožbe – prekluzivni rok – dajatveni zahtevek – ugotovitveni zahtevek
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je ne glede na to, ali gre za ponavljajoče ali nadaljevano motilno dejanje, obravnavanje spremenjene tožbe v motenjskem sporu dopustno le, če do spremembe tožbe pride pred potekom prekluzivnih rokov iz 32. člena SPZ.
Na podlagi trditvenega gradiva in izvedenih dokazov ni povsem jasno, kdo naj bi vozilo premaknil. Sodišče prve stopnje je ob takem dejanskem stanju utemeljeno izhajalo iz prepričljivo ugotovljenega dejstva, da je za nastalo spremembo posestnega stanja zainteresiran predvsem prvi toženec, ki tudi odklanja restitucijo. Posledično je ugodilo (le) dajatvenemu delu (restitucijskemu in prepovednemu) zahtevka, ne pa tudi ugotovitvenemu, saj ni moglo šteti za dokazano, da je vozilo na sporno mesto postavil prav prvi toženec.
Kontejnerja za smeti ni mogoče opredeliti kot nevarno stvar, metanja smeti v kontejner in zapiranja kontejnerja pa ne kot nevarno dejavnost, pa čeprav se oboje odvija v slabih vremenskih razmerah in na način, kot je to storil tožnik. Gre za običajno aktivnost, ki je sicer v primeru spolzke podlage povezana z manjšo mero nevarnosti, ki pa jo je ob ustrezni skrbnosti in spoštovanja varnostnih predpisov mogoče nadzorovati.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE
VSL0060986
ZLNDL člen 5. ZZK-1 člen 243.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – izbrisna tožba – gradnja na tujem svetu – družbena lastnina – pravica uporabe – posest nepremičnine – gradbeno dovoljenje – prenos pravice uporabe – dodelitev pravice uporabe – ničnost prodajne pogodbe – pomanjkanje razpolagalne sposobnosti
Utrjeno stališče sodne prakse je, da je, kljub neobstoju (pisne ali ustne ob pogoju, da je realizirana) pogodbe o prenosu pravice uporabe na stavbnem zemljišču oziroma odločbe o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo, pravico uporabe pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, izvedla gradnjo in objekt uporabljala. Gradbeno dovoljenje namreč vsebuje pravico graditi, slednja pa implicira pravico trajne uporabe zemljišča, na katerem zgrajeni objekt stoji.
Pravilno je materialnopravno stališče, da tožnik oziroma njegov pravni prednik kot graditelj na zemljišču v družbeni lastnini ni mogel pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču. ODZ, ki je veljal v času dograditve garaže, je sicer omogočal pridobitev lastninske pravice na originaren način z gradnjo, vendar ta pravila ne pridejo v poštev pri družbeni lastnini kot nestvarnopravni kategoriji, temveč za nepremičnine, ki so v zasebni lasti fizične ali pravne osebe.
Brez podlage je pritožbeno stališče, da ima prodaja tuje stvari oziroma pomanjkanje razpolagalne sposobnosti za posledico ničnost prodajne pogodbe. Slednja samo zaradi tega še ni nična. Predpostavka obstoja razpolagalne sposobnosti namreč pride v poštev samo pri razpolagalnih poslih, ne pa pri zavezovalnih poslih.
Tla v zimskem času, prekrita z 1 do 2 cm sveže napadlega snega, niso nevarna stvar, hoja po njih, tudi z lažjim bremenom v rokah (približno 7 kg težak zaboj za dostavo delikatesne solate), pa ne nevarna dejavnost.
S sprotnim čiščenjem in soljenjem novozapadlega snega je delodajalec pravilno vzdrževal pohodne površine, po katerih se je moral gibati tožnik. Zato mu ni mogoče očitati premajhne skrbnosti pri izvajanju zakonskih dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varnih pogojev za delo oziroma krivdne odgovornosti za tožnikovo škodo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost vloge, vezane na rok – nepristojno sodišče – očitna pomota – napačen zapis sodišča na pisemski ovojnici
Sodna praksa šteje za očitno pomoto, če je vloga naslovljena pravilno (z navedbo pristojnega sodišča), na pisemski ovojnici pa je zapisan napačen naslov (nepristojnega) sodišča.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006428
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2. ZIZ člen 238f.
osebni stiki med starši in otroki - onemogočanje osebnih stikov - izvršitev odločbe o osebnih stikih - pravica do izjave - poročilo skrbstvenega organa kot dokaz - seznanitev stranke z dokazom na naroku
Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora otroka psihično pripraviti, da bo sposoben vzpostaviti stik z drugim od staršev, kar ne pomeni le govorjenja, ampak tudi vsestransko vedenje, ki ne bo nasprotovalo siceršnjemu drugačnemu verbalnemu prizadevanju za vzpostavitev stika.
Ravnanje matere, ki devetletnemu sinu ob predvidenem stiku ne prigovarja in ga ne vzpodbuja, ampak mu v celoti prepusti, da se, ko oče pride ponj, popolnoma sam odloči, ali bo šel z njim ali ne, pomeni opustitev obveznosti omogočanja stikov.
zahtevek na izpraznitev in izročitev hiše – prekarij – preklic prekarija – nagrada odvetnika
Značilnost prekarija (583. člen OZ) je tudi v tem, da čas trajanja posodbe ni dogovorjen. V tem primeru velja, da lahko posodnik zahteva stvar kadarkoli hoče.
predlog za delitev solastne stvari - stroški nepravdnega postopka - načelo uspeha v postopku - zavrnitev predloga
V kolikor pride do zavrnitve predloga za delitev stvari, uporaba 126. člena ZNP ni primerna. V takšnem položaju je treba na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporabiti 154. člen ZPP.
OZ člen 133, 133/3. ZUreP-1 člen 110. ZNP člen 97. ZPP člen 249.
odškodnina – ustanovitev služnosti v javno korist – pravdni postopek – nepravdni postopek – plinovod – grozeča nevarnost v zvezi s plinovodom kot nevarnim objektom – izgradnja plinovoda – dokazovanje z izvedencem – izvedensko mnenje – pravica do nagrade – pravica do povračila materialnih stroškov
Po 97. členu ZNP je nepravdno sodišče pristojno za odločanje o odškodnini le, kadar tako določa zakon. V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku po osmem odstavku 110. člena ZUreP-1 pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček; o tem odloča sodišče na predlog prizadetega lastnika. Predlagatelj torej lahko v nepravdnem postopku uveljavlja samo odškodnino za pravkar navedeno škodo, za vso preostalo škodo pa v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je postopek glede škode, nastale zaradi grozeče nevarnosti v zvezi s plinovodom kot nevarnim objektom, ustavilo in obravnavanje te škode prepustilo pristojnemu pravdnemu sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0082128
ZVEtL člen 16, 16/8.
naknadno najdeno premoženje izbrisane družbe – razdelitev premoženja – udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine – prenehanje udeleženca postopka – postavitev skrbnika za poseben primer – ugotovitev pravnih naslednikov – neznani lastnik nepremičnine – neizkazan naslednik družbe
V postopku ni izkazano, da ima premoženje znanega lastnika. V zemljiško knjigo je še vedno vpisan (star) lastnik nepremičnine, ki je bila v lasti stečajnega dolžnika. Ker ni izkazano, kdo je glede obravnavane nepremičnine naslednik družbe, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je nasprotnemu udeležencu postavilo skrbnika. Funkcija skrbnika bo prenehala, ko bodo pravni nasledniki nasprotnega udeleženca, ki je v likvidaciji, prevzeli postopek oziroma s pravnomočno končanim postopkom.
Prvo sodišče ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da so se toženci zaradi tožnikove zahteve za plačevanje najemnine in uporabnine ter grožnje z izselitvijo iz njegovega stanovanja, v katerem so prej skupaj živeli, izselili. Ni se opredelilo do tožnikovega poziva k plačilu najemnine oziroma uporabnine ter dejstva, da ima tožnik po odselitvi tožencev na voljo prazno lastniško stanovanje. V tem kontekstu bi moralo prvo sodišče ustrezno ovrednotiti tudi dejstvo, da je morala mati tožencev zaradi odselitve in ureditve novega bivališča najeti kredit. Vse te okoliščine bi lahko pomembno vplivale na odločitev, vendar pa jih je prvo sodišče spregledalo in se do njih ni opredelilo.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – odložitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – AJPES – trditveno in dokazno breme – podatki – objava – javno objavljeni podatki – letno poročilo
Tožeča stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je ugotovitev sodišča prve stopnje zmotna, ker iz poslovnega izida na dan 31. 12. 2013 izhaja, da je imela bilančno izgubo v višini 174.659,00 EUR. Ugotovitev sodišča prve stopnje o višini bilančnega dobička temelji namreč na tistih računovodskih izkazih, ki so bili sodišču prve stopnje dostopni na dan odločanja o predlogu tožeče stranke (torej le za poslovno leto 2012).