dedovanje - vozilo v lasti več oseb - registracija motornega vozila - določitev osebe - soglasje solastnikov - odpoved dediščini v korist sodediča - dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža - sprejem dednega deleža in sočasni odstop dednega deleža sodediču - razglasitev dedičev
Prvi odstavek 28. člena ZMV-1 določa, da se, če je v lasti več oseb, vozilo registrira na osebo, ki jo določijo vsi solastniki s pisnim soglasjem. A contrario to pomeni, da v prometno dovoljenje ni mogoče vpisati več lastnikov, četudi je vozilo v solastnini ali skupni lastnini.
A. A. se je odpovedala dediščini v korist sodediča B. A., kar se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu svojega dednega deleža (drugi odstavek 136. člena ZD), s tem pa odstopnik ohranja položaj dediča. Sodišče prve stopnje bi zato moralo za dedinjo razglasiti tudi A. A.
dedni dogovor - izpodbijanje - sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine
Dedinje so se z dednim dogovorom sporazumele o delitvi in načinu delitve dela zapuščine, katerega obseg ni bil sporen, in so na podlagi dispozitivnih pravic že v okviru zapuščinskega postopka uredile vprašanje delitve z dednim dogovorom, s čimer je nastala pogodba civilnega prava. Ta ima učinek sodne poravnave. Zapuščinsko sodišče je, v skladu s 3. odstavkom 214. člena ZD, takšen dedni dogovor zajelo v izrek sklepa o dedovanju, s čimer pa sklenjeni dedni dogovor ni izgubil učinka sodne poravnave. Dedič lahko dedni dogovor izpodbija s tožbo,5 medtem ko v zapuščinskem postopku s pritožbo njegove razveljavitve ali spremembe ne more doseči.
ZD člen 133, 133/1, 138, 138/2, 221, 221/1, 221/2, 224. ZPP člen 95, 95/1, 394.
dediščinska tožba - dodatni sklep o dedovanju - razveljavitev izjave o odpovedi dediščini - pravda ob pogojih za obnovo zapuščinskega postopka - obnovitveni razlog - oprava zapuščinske obravnave - izpodbijanje pravilnosti in obstoja pooblastila za postopek pred sodiščem
Tožnik z dediščinsko tožbo od toženca zahteva opravo takšnih pravnih dejanj, da bo tožniku pravno in dejansko zagotovljen položaj, ki mu kot dediču pripada. Tožnica tega pri oblikovanju tožbenega zahtevka ni upoštevala, saj z njim zahteva razveljavitev izdanega dodatnega sklepa o dedovanju in vrnitev zakonitega dednega deleža na ½ parcele, česar pa s tožbo v pravdi ne more zahtevati. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi razveljavitev dodatnega sklepa ter dodelitev zakonitega dednega deleža lahko morebiti dosegla le v zapuščinskem postopku z vložitvijo pravočasne pritožbe, česar pa ni izkoristila.
Tožničine navedbe o nekaterih postopkovnih nepravilnostih ter očitki o zmotni uporabi materialnega prava, ne omogočajo sklepa, da je izpolnjen pogoj, ki ga za uveljavljanje zahtevka v pravdi predpisuje 224. člen ZD.
Dediča sta glede na vsebino skupaj vložene pritožbe s priloženo ji dedno izjavo dediča o odpovedi dediščine, v okviru svojih dispozitivnih pravic z dednim dogovorom uredila vprašanje delitve dediščine, kar sta lahko storila tudi med pritožbenim postopkom, in kar bistveno spreminja v obravnavani zadevi obstoječo dejstveno podstat od sicer ustaljene sodne prakse v tipičnih primerih, zaradi česar ne gre za odstop od sodne prakse.
Ugotovitev, da oporoka glede zapustnikovega podpisa ni ponarejena, še ne pomeni, da je pristna in da odraža pravo zapustnikovo voljo.
Za ugotovitev dedne nevrednosti ni treba, da bi bil dedič za svoje dejanje pravnomočno obsojen v kazenskem postopku.
Ugotovitev, ali je toženka dedno nevredna, je v konkretnem primeru neločljivo povezana z okoliščinami nastanka sporne oporoke. Trditveno in dokazno breme glede teh okoliščin je bilo na toženki, saj je ona tista, ki se je sklicevala na obstoj zapustnikove oporoke in utemeljevala njeno veljavnost.
Toženka je izkoristila zapustnikovo slabo psihofizično stanje za to, da je preprečila uveljavitev njegove resnične poslednje volje z namenom, da bi se sama finančno okoristila.
Da je toženka uspela zapustnika z zvijačo pripraviti do tega, da je podpisal oporoko, ki ni bila v skladu z njegovo poslednjo voljo, je nedvomno zavržno dejanje, ki ustreza definiciji dedne nevrednosti po 2. točki 126. člena ZD. Toženka si ne zasluži, da bi dedovala po zapustniku, ker se je pregrešila zoper njegovo svobodo testiranja.
zapuščinski postopek - upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - stranka v zapuščinskem postopku - aktivna legitimacija za vložitev predloga - osebno vozilo
Predlagateljica ima status "druge osebe, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine" in kot taka aktivno legitimacijo za vložitev predloga za postavitev za upraviteljico dela dediščine.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00072056
SPZ člen 39. ZD člen 32, 141. OZ člen 15, 18, 346, 350, 557. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZKZ člen 19, 19/2, 19/2-b, 19/2-d.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - izločitev iz zapuščine - dednopravna pravica - dednopravni zahtevek - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zakoniti dedič - stvarnopravni zahtevek - stvarna pravica na nepremičnini - stvarna pravica na predmetu iz zapuščine - oblikovanje tožbenega zahtevka - ugotovitveni tožbeni zahtevek - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pravnomočna sodna odločba - ugovor zastaranja - pogodbena volja
Tožnika sta zahtevek pravilno postavila. Ne gre za dednopravni zahtevek, čeprav zadeva izvira iz zapuščine. Gre za obligacijski in stvarnopravni zahtevek, za slednjega zastaranja skladno z določili SPZ ni. Glede obligacijskega zahtevka pa do zastaranja prav tako ni prišlo oziroma je bilo s priglasitvijo izločitvenega zahtevka v zapuščini in z vložitvijo tožbe to pretrgano.
Ni utemeljen pritožbeni ugovor, da bi moral biti postavljen zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Ravno iz razloga, ker so sporne parcele v zavezovalnem pravnem poslu izostale, posledično tudi vknjižbeno dovoljenje, tožnika pa od zapustnika, ki je sedaj pokojni, tega ne moreta več zahtevati, sta imela na podlagi določil ZD o izločitvi premoženja pravico izločati to premoženje v pravdi. Tožnika sta torej pravilno postavila oba ugotovitvena zahtevka.
Ni utemeljen pritožbeni ugovor, da je prišlo do zastaranja zahtevkov tožnikov. Kot rečeno, v obravnavani zadevi ne gre za dediščinsko tožbo, temveč za stvarnopravne zahtevke po ugotovitvi lastninske pravice, kateri ne zastarajo. Tudi če gre sprejeti stališče sodišča prve stopnje, da gre za obligacijskopravne zahtevke na podlagi odplačne pogodbe, ti zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let. Zapustnik je umrl 10. 8. 2009. V postopku ni prerakano, da sta tožnika v zapuščinskem postopku 6. 3. 2014 prvič uveljavljala obstoj pogodbe o dosmrtnem preživljanju, s trditvami, da jima pripada vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti. Zastaranje je bilo prvič pretrgano pred potekom petih let na ta datum, drugič pa z vložitvijo tožbe v tem postopku, to je 28. 3. 2018.
dedovanje - dediči - krog dedičev - pritožbene novote - neupravičen izostanek z naroka - pasivnost stranke - podatki iz javnih listin - pogrebni stroški - terjatev do zapuščine - vsebina sklepa o dedovanju
Ne glede na navedeno, da bi pritožnik moral dejstva, ki jih navaja v pritožbi, navesti že pred sodiščem prve stopnje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila A. A. v zakonski zvezi z zapustnikom ob njegovi smrti, kar izhaja iz smrtovnice in iz izpiska iz matičnega registra z dne 21. 9. 2021.
Pritožnik v pritožbi navaja, da je plačal pogrebne stroške. Če bo ta terjatev med dediči sporna, jo bo pritožnik lahko uveljavljal v pravdnem postopku. O terjatvah do zapuščine se ne odloča s sklepom o dedovanju.
DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00071727
ZD člen 162. SPZ člen 11.
zapuščinski postopek - oporočno dedovanje - dediči - obseg zapuščine - publicitetno načelo - premoženje zapustnika ob smrti - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - zemljiška knjiga - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
V zapuščino sodi le tisto premoženje, ki je bilo last zapustnice v trenutku njene smrti. Premoženje, ki ga je prejela pred poroko, nato pa ga je v času svojega življenja odsvojila, v zapuščino ne sodi.
napotitev na pravdo - nujni delež - vračunanje daril - dedna odpravljenost - verjetnost pravice
Dokazno breme glede spornega obstoja daril in njihove (po 30. členu ZD opredeljene) vrednosti ter v povezavi s tem dedne odpravljenosti (glede na zahtevo za vračunanje daril), v zvezi s katero je nujen tudi izračun višine nujnega deleža in vrednosti zapuščine na način, kot ga opredeljuje 28. člen ZD, je lahko le na tistem, ki to zatrjuje.
lastništvo premičnine - izročitev predmetov - zapuščina brez dediča
Predmet, ki ne obstaja, ne more biti del zapuščinske mase. Vendar v obravnavanem primeru podatki v smrtovnici potrjujejo, da sta avtomobila, ki predstavljata zapuščino po pokojnem, v času njegove smrti obstajala, znana pa je bila tudi njuna lokacija, ki je razvidna iz podatkov smrtovnice, sestavljene neposredno po smrti pokojnega. Za čas smrti pokojnika pritožnica pritožbeno niti ne uveljavlja, da stanje in lokacija vozil nista bila znana oz. da nista obstajala.
sklenitev notarskega zapisa - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - nepreklicnost dedne izjave - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - ugotovitev ničnosti notarskega zapisa
Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju je bil sklenjen v obliki notarskega zapisa, ki je javna listina (3. člen ZN) in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica nasprotnega ni dokazala (četrti odstavek 224. člena ZPP). Iz spornega notarskega zapisa izhaja, da so se tožnica in njena starša (stranke) zglasili pri notarki B. B., pri čemer so bile njihove identitete ugotovljene iz njihovih osebnih izkaznic, da sta bili pri branju in podpisovanju prisotni zapisni priči C. C. in D. D., da so stranke v navzočnosti zapisnih prič dogovorile in sklenile sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, da je tožnica podpisala sporazum potem, ko jo je notarka opozorila na nepreklicnost dedne odpovedi, da so stranke odobrile in podpisale ta notarski zapis potem, ko jih je notarka opozorila na pravne posledice sklenjenega sporazuma v smislu določb ZN in jim v prisotnosti zapisnih prič prebrala ta notarski zapis, da je vsaka stranka prejela po en odpravek tega notarskega zapisa in da so na notarskem zapisu (po tem vrstnem redu) poleg njihovih imen tudi podpisi tožnice, staršev, zapisnih prič in notarke.
vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - vrsta pogodbe - darilna pogodba - izročilna pogodba (preužitkarska pogodba) - pogoji za vrnitev - vračanje daril dedičev - darila dana osebam, ki niso zakoniti dediči - dediči in abstracto
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je toženec dedič in abstracto oziroma je ob zakonitih dedičih (sin in hči zapustnika) samo potencialni zakoniti dedič, ki bi dedoval, če ne bi bilo tožeče stranke kot dediča. Zato je pravilno stališče, da se obdarjenec, ki je imel ob podaritvi lastnost zakonitega dediča in abstracto, šteje za tretjo osebo, če ob zapustnikovi smrti ni bil pozvan k dedovanju. V zapuščino se vštevajo le vrednosti daril, ki so jih prejele osebe, ki bi prišle po zakonitem dedovanju upoštev kot dediči, to je osebe, ki bi dedovale v konkretnem primeru. Če torej oseba v konkretnem primeru ne bi dedovala kot zakoniti dedič, se vednost darila, ki ga je ta oseba prejela več kot leto dni pred zapustnikovo smrtjo, ne upošteva v obračunski vrednosti zapuščine. Gre za ustaljeno sodno prakso višjih in Vrhovnega sodišča.
Toženec ne pride v poštev kot dedič in concreto, zato se šteje za drugo osebo in ne za dediča.
Pri pravni ustanovi vračanja daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža gre za poseg tako v zapustnikovo svobodo razpolaganja inter vivos, kakor tudi v že obstoječo lastninsko pravico obdarjenca. Prvi pogoj za dopustnost takšnega posega je, da je jasno določen v zakonu. Tak primer sta določbi četrtega in petega odstavka 28. člena ZD. Razlaga, za katero se zavzema tožeča stranka, bi bila hud poseg v zasebno lastnino zaradi varstva interesa nujnih dedičev. Posegli bi že v lastninsko pravico nadaljnjega pridobitelja in to celo mimo časovne omejitve iz petega odstavka 28. člena ZD. To bi pomenilo tudi poseg v varnost pravnega prometa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071078
ZD člen 142. OZ člen 766. ZPP člen 337, 337/1.
mandatna pogodba z odvetnikom - plačilo odvetniških storitev - zapustnikov dolg - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - dedičeva odgovornost za dolgove - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - vrednost podedovanega premoženja - pritožbena novota - nedovoljene pritožbene novote
Pri odločitvi se je sodišče prve stopnje sklicevalo na določbo prvega odstavka 142. člena ZD, pri čemer je izrecno ugotovilo, da toženka ni ugovarjala, da bi zapustnikovi dolgovi presegli vrednost podedovanega premoženja.
Naloga zapuščinskega sodišča ni, da išče premoženje in njegove pritikline (ključe, dokumente ipd.), temveč le ugotavlja, katero premoženje sodi v zapuščino in kdo ga deduje oziroma prejme na kakšni drugi pravni podlagi. Zato so neutemeljene obširne pritožbene navedbe, da sodišče ni z zadostno stopnjo zanesljivosti ugotovilo, ali avto sploh še obstoji, kje se nahaja, prav tako ne navedbe, kakšne težave in odgovornosti v zvezi z lastništvom neznano kje se nahajajočega avtomobila utegnejo zadeti pritožnico.
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - skupno premoženje zakoncev - bolj verjetna pravica zakonca - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - pasivna legitimacija dedičev
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 213. člena ZD, ko je pravico dedinje, ki trdi, da obstaja še določen denarni znesek, ki je pripadal zapustniku, ker ga je prejel kot kupnino še tekom svojega življenja, pa ga sedaj na njegovih računih ni, zapuščina, štelo za manj verjetno, in ga napotilo na pravdo. Na pravdo zaradi ugotovitve, da v zapuščino sodi tudi premoženje, za katerega to iz uradnih podatkov oz. evidenc ne izhaja, je treba namreč napotiti dediča, ki to zatrjuje.
Zapuščina je premoženje (celota premoženjskih pravic in obveznosti), ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. Če torej v trenutku smrti zapustnik spornega denarja ni več imel, mora tisti, ki trdi, da ta denar kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati. Če bo dedinja tožbo vložila, s svojim zahtevkom ni vezana na predmetni (izpodbijani) napotitveni sklep zapuščinskega sodišča, pač pa ga lahko natančneje oblikuje glede na svoje trditve, enako pa velja glede pasivne legitimacije; tožbo lahko naperi tudi zoper druge sodediče, ki njenim trditvam oporekajo.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s sodiščem prve stopnje, da je bilo premoženje podržavljeno ex lege že z uveljavitvijo Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji Slovenije in da so bile kasnejše odločbe zgolj deklaratorne. Zoper to govori jasna jezikovna razlaga citiranega določila ZDen; določba 81. člena govori o oporoki, ki bi bila sestavljena pred odločbo o denacionalizaciji, ne pa pred uveljavitvijo zakona ali sámo nacionalizacijo, pa tudi sodna praksa VS RS ne govori enotno in ustaljeno drugače.
Glede odločbe iz 19. 1. 1959 pritožbeno sodišče sodi - in s tem v bistvenem zaključku pritrjuje sodišču prve stopnje - da se z njo zapustniku premoženje ni razlastilo, da torej ta odločba ni imela narave samostojne razlastitvene odločbe. Gre le za uskladitveno, tako rekoč popravno odločbo v zvezi z odločbo z dne 12. 5. 1947, ko to izhaja iz nje same (iz odločbe l. 1959).
zapuščinski postopek - napačno ime stranke - popravni sklep - vštevanje daril v zapuščino - sporen obseg zapuščinskega premoženja - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - vezanost stranke na napotitveni sklep - dokazno breme
Dokazno breme glede obstoja daril je na tistemu, ki to zatrjuje in ki ima pravni interes za njihovo vštevanje. Pri postavitvi tožbenega zahtevka dedinja ni vezana na napotitveni sklep sodišča, zato bo lahko uveljavljala širši obseg podarjenega premoženja, na katerega se sklicuje v pritožbi.
obseg zapuščine - sklep o dedovanju - zapuščinski postopek - zapustnikova terjatev - neobstoj terjatve - odškodnina žrtvam vojnega nasilja - pozneje najdeno premoženje zapustnika - zavrnjen zahtevek
Zapustnica nima pravno priznane terjatve do Republike Slovenije iz naslova materialne (premoženjske) vojne škode, ker pravne ureditve glede te vojne škode država še ni uredila. To pomeni, da zatrjevana terjatev še ni nastala, ker ni pravno priznana. Pritožnik se zato neutemeljeno zavzema, da bi sodišče moralo v sklepu o dedovanju navesti, da ima zapustnica terjatev iz tega naslova do Republike Slovenije.