ZD člen 32, 133, 136, 136/1, 136/2, 138, 138/1, 212.
napotitev dediča na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - napotitev na pravdo - dedna izjava - izjava o odpovedi dediščini - izločitev iz zapuščine - izjava o odstopu dednega deleža
Odpoved v korist določenega dediča pa se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža (drugi odstavek 136. člena ZD). Odpoved dediščini se od odstopa dednega deleža razlikuje v tem, da je odpoved dediščini dedna izjava, ki učinkuje retroaktivno od smrti zapustnika dalje in gre za odpoved pravici in ne za odpoved premoženju, pridobljenem z dedovanjem. Pri odstopu dednega deleža pa gre za odstop že podedovanega premoženja, ne pa za odstop in prenos dedne pravice, ki je neprenosljiva in vezana na določeno osebo - dediča.
ničnost oporoke - oporoka pred pričami - oporočna priča - izjava oporočitelja - izjava volje - oporočna sposobnost - zaslišanje priče - metodološki napotek - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz s sodnim izvedencem - prepričljiva dokazna ocena
Res je, da konkludentna dejanja kot izjava volje ne zadoščajo in da mora biti izjava izrecna, pri tem pa zahtevi po izrecnosti izjave ni zadoščeno zgolj takrat, ko jo oporočitelj poda z besedami zakona - "to je moja oporoka", biti mora taka, da je z njo potrjena njegova volja napraviti oporoko. Smisel oporočnih prič je, da lahko kot priči dogodka, na podlagi svoje neposredne zaznave potrdita tako oporočiteljev podpis kot tudi podajo izjave, da je podpisani zapis njegova oporoka.
dedna izjava - dedovanje - izpodbijanje sklepa o dedovanju - napotitev dediča na pravdo - neopravljena zapuščinska obravnava - zapuščinska obravnava - nepremično premoženje - dedna pravica zunajzakonskega partnerja
V skladu z 203. členom ZD sodišče ne opravi zapuščinske obravnave, v kolikor pokojni ni zapustil nepremičnega premoženja. V predmetni zadevi je pokojni zapustil nepremično premoženje, dediči pa soglasja, da se zapuščinska obravnava ne opravi niso podali, zato je sodišče prve stopnje bilo dolžno opraviti zapuščinsko obravnavo.
V skladu z 220. členom ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediče tako veže le pravnomočen sklep in tako lahko dediči, v skladu z 205. členom ZD, podajo izjave do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00076771
ZIZ člen 24, 37. ZPP člen 171, 208.
smrt dolžnika - nadaljevanje izvršilnega postopka z dediči - univerzalno pravno nasledstvo - sklep o dedovanju - začasni skrbnik zapuščine
Izvršilni postopek temelji na načelu stroge formalne legalitete, zato izvršilno sodišče lahko nadaljuje postopek z novo stranko (dedičem umrle stranke) le, ko so mu znani dediči, torej pod pogojem sklepa o dedovanju ali ustrezne ugotovitvene tožbe (171. člen ZPP). Če te kvalificirane listine ni, ZIZ določa zahtevo, da izvršilno sodišče postavi začasnega skrbnika in le tako lahko nadaljuje postopek izvršbe.
ZD člen 145, 145/2. ZGD-1 člen 4, 505, 515, 523, 526.
skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine - pooblastila upravitelja zapuščine - poslovni delež družbenika - družba z enim družbenikom (enoosebna družba) - upravljanje družbe z enim družbenikom - odločanje družbenikov - pristojnost poslovodje
Vzrok za postavitev upravitelja zapustnikovemu premoženju, poslovnemu deležu v družbi, je nestrinjanje med sodediči glede izvrševanja upravičenj zapustnika, ki so navedena v 505. členu ZGD-1.
Iz namena instituta upravitelja zapuščine izhaja, da naj to nalogo opravlja oseba, ki bo nepristransko zastopala interese vseh dedičev. Namen instituta namreč je, da naj to nalogo opravlja oseba, ki uživa zaupanje vseh dedičev, ki je nepristranska, vredna zaupanja in ki bo sposobna nepristransko zastopati interese vseh dedičev.
ZD člen 26, 28, 34, 34/1, 34/2, 35, 210, 210/1, 212. ZPP člen 163, 206, 206/1, 339, 339/2, 339/2-14.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - darilo dediču - obseg vračila - obračunska vrednost zapuščine - nujni dedič - dolžnosti sodišča v zapuščinskem postopku - izračun nujnega deleža - razpoložljivi del zapuščine - določitev vrednosti daril - vštevanje darila - vračunanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - dopolnitev nujnega deleža - sporna dejstva med dediči - pravna vprašanja - nasprotja med izrekom in razlogi - nemožnost preizkusa sklepa
Izračun nujnega deleža (in razpoložljivega dela, zmanjšanja oporočnih razpolaganj in vrnitev daril) opravi zapuščinsko (in ne pravdno sodišče), kako se ugotovi vrednost zapuščine pa je določeno v 28. členu ZD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00075199
ZD člen 2, 29, 132. OZ člen 190, 190/1, 533, 533/1, 538, 538/1. ZPP člen 158, 158/1.
spor o obsegu zapuščine - spor med dediči - terjatev do zapuščine - vrnitev denarja v zapuščino - darilo zapustnika - darilni namen - ustna darilna pogodba - neupravičena pridobitev - informativni dokaz - stroški postopka
Informativni dokazi so načeloma prepovedani oziroma dovoljeni le izjemoma, če mora stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja, za kar v obravnavani zadevi ne gre.
Ker tožeči stranki ni uspelo dokazati, da si je toženec prilastil očetov denar z namenom, da bi izigral tožnici, kot sta zatrjevali, pač pa je toženec na drugi strani dokazal pravno podlago za dvig obravnavane gotovine (veljavno ustno darilno pogodbo), tožnici s tožbenim zahtevkom za ugotovitev obstoja terjatve zapuščine in za vrnitev obravnavanega zneska v zapuščino ne moreta uspeti.
Razlogovanje, da bi bilo mogoče upravitelja zapuščine postaviti le v primeru oporočnega dedovanja, je materialnopravno zmotno. Drugi odstavek 145. člena ZD sicer res določa, da če ni izvršitelja oporoke, dediči pa se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja. Določbe ni mogoče razlagati tako ozko, da bi veljala le za oporočno dedovanje, temveč tako, da se pri oporočnem dedovanju upravitelja lahko postavi le, kadar ni določen izvršitelj oporoke, medtem ko pri zakonitem dedovanju tega dodatnega pogoja ni.
odločanje na podlagi listine v tujem jeziku - overjen prevod listin, sestavljenih v tujem jeziku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dedovanje - oporoka
Pri "oporoki", ki jo je razglasilo sodišče prve stopnje, gre za listino v italijanskem jeziku, katere del oziroma priloga (ena listovna stran od šestih) je kopija lastnoročne oporoke osebe "B. B.", sestavljene v slovenskem jeziku. Gre za dokument, ki je v pretežnem delu v tujem jeziku. Sodišče prve stopnje je to listino nepravilno presojalo brez predhodne pridobitve prevodov.
Glede na pravnomočno (in v revizijskem postopku preizkušeno) odločitev, da pritožnik, četudi je leta 1992 na podlagi ustnega dogovora z mamo zagotovil sredstva za nakup stanovanja, ni postal njegov lastnik, je pravilna ugotovitev, da stanovanje sodi v zapuščino po pokojni A. A. (in je torej predmet dedovanja po njej).
Izhodišče za razlago oporoke, ki pomeni iskanje smisla, ki izhaja iz izražene poslednje volje, je sama vsebina oporoke.
Obe listini (z dne 10. 6. 1995 s popravkom, in z dne 3. 3. 2009), v katerih je zapustnica izrazila svojo poslednjo voljo, je treba presojati kot povezano celoto.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00076775
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 71, 71/2. ZD člen 142, 142/1.
nadaljevanje postopka izvršbe zoper dediča - ugovor novega dolžnika - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - odlog izvršbe po uradni dolžnosti - potrošniška kreditna pogodba - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - sodba Sodišča Evropske unije - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu
O vprašanju višine podedovanega premoženja se ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka, zaradi česar tudi navedba višine podedovanega premoženja oziroma, da se izvršilni postopek nadaljuje do višine podedovanega premoženja, v izreku takšnega procesnega sklepa ni potrebna. Neutemeljeno se pritožnica zavzema, da bi se njena odgovornost omejila zgolj na vrednost ugotovljeno po GURS, ki je bila uporabljena v zapuščinskem postopku za potrebe odmere sodne takse. Glede ugovora omejitve odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove je bilo v sodni praksi že večkrat pojasnjeno, da mora biti vrednost podedovanega premoženja v utemeljitev takega ugovora ugotovljena bodisi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku bodisi s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove. Če je na eni strani sodišče prve stopnje pojasnilo, da je namen ugotovitve vrednosti zapuščine v zapuščinskem postopku odmera sodne takse, na drugi strani pritožba ne navaja argumentov, ki bi potrjevali njeno stališče o ustreznosti ocenjene vrednosti 57.000 EUR. Trditve o obremenjenosti nepremičnine lahko dolžnik uveljavlja v postopku cenitve nepremičnin v izvršilnem postopku - če je bila ta že opravljena, pa dolžnik tega ni uveljavljal, novi dolžnik takih trditev ne more več podati, saj prevzema izvršbo v zatečenem stanju.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00075490
ZD člen 28, 39, 52. DZ člen 74, 74/1. ZZZDR člen 59, 59/1. OZ člen 299, 299/2.
zapuščinski postopek - spor glede obsega zapuščine - sporen obseg zapuščinskega premoženja - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - obračunska vrednost zapuščine - spor med dediči zaradi vračunavanja darila v dedni delež - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vrnitev daril - vračanje daril v zapuščino - določitev vrednosti daril - dobrovernost pridobitelja - poštenost posestnika zapuščine - začetek teka obresti
Ker se domneva, da sta delež zakoncev skupnem premoženju enaka, je treba pri računanju obračunske vrednosti zapuščine šteti, da je dedinja za časa življenja s strani zapustnice prejela polovico tega zneska.
Tedaj, ko nujni dedič zahteva izročitev ali vrnitev denarne protivrednosti darila v zapuščino, lahko zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti po splošnem pravilu drugega odstavka 299. člena OZ od vložitve tožbe naprej. Ni razloga, da bi zamudne obresti tekle že prej, saj preden dedič ne izve, da bo terjan za vračilo darila, ne more biti v zamudi. ZD v 39. členu določa, da velja obdarjenec glede darovane stvari, ki jo mora vrniti, za poštenega posestnika do dneva, ko je zvedel, da se zahteva vrnitev darila. To pa je praviloma vložitev tožbe. Dobrovernost in zamuda nimata zveze z načinom ugotavljanja vrednosti darila (52. člen ZD; po stanju ob daritvi po vrednosti ob smrti).
Zakon za postavitev upravitelja zapuščine postavlja zgolj en pogoj: da se dediči glede uprave dediščine ne morejo sporazumeti, dediča sta po navedbah dedinje v nenehnih sporih in med seboj ne komunicirata. Že samo dejstvo, da želi dedinja sodelovati pri upravljanju zapuščine, dedič pa ji to nesporno odreka, potrjuje, da med njima ni soglasja glede uprave zapuščine.
V luči spornega razmerja med dedičema, njunem nesoglasju o osebi upravitelja in netransparentnosti dediča pri upravi zapuščine je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je za upravitelja imenovalo odvetnika in ne dediča. Namen instituta upravitelja zapuščine je namreč, da to nalogo opravlja oseba, ki bo naloge sposobna opravljati nepristransko in strokovno.
oporoka pred pričami - neveljavnost oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oporočna sposobnost zapustnika - sposobnost zapustnika za razsojanje - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - demenca - izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca
Izvedenec je prepričljivo pojasnil, da vrsta demence ob podanem kognitivnem upadu ni pomembna. Pomembno je, da je prišlo do upada umskih sposobnosti, kar je onemogočalo razumevanje vsebine, pomena in posledic podpisa oporoke, ki predstavlja kompleksno in življenjsko pomembno odločitev.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - neveljavnost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - pravica dediča do posesti stanovanja - dedni dogovor - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje - dobra vera
Dejstvo, da sta se dediča z dednim dogovorom dogovorila, da pravni prednik tožnikov prevzame sporno stanovanje v posest, še ne pomeni, kot to zmotno meni pritožba, da je s tem pravni prednik tožnikov postal tudi lastnik spornega dela nepremičnine. Zakon o dedovanju v 132. členu določa, da preide zapuščina po samem zakonu na dediča v trenutku zapustnikove smrti. Dedič v trenutku zapustnikove smrti postane tudi posestnik stvari zapuščine, ne glede na to, kdaj je pridobil dejansko oblast nad stvarjo. Sklep o dedovanju je le deklaratorna odločba, s katero sodišče razglasi dediče. V konkretnem primeru sta bila torej oba dediča soposestnika sporne nepremičnine. Z dednim dogovorom sta se zato dediča, kot je bilo že navedeno, dogovorila glede posesti in o načinu uporabe solastne nepremičnine, ne pa o morebitnem prenosu lastninske pravice sporne nepremičnine z drugega toženca na pravnega prednika tožnikov.
ZD člen 10, 17, 18, 25, 163. ZPP člen 335, 335-1, 335-4, 336, 343, 343/3.
notarska oporoka - krog zakonitih dedičev - drugi dedni red - tretji dedni red - nujni dedni delež - kdo so nujni dediči
Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babici ter bratje in sestre pokojnika pa so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Pritožnik, ki je sin zapustničine sestrične, ni nujni dedič, zato njegove navedbe o tem, da imajo dediči, ki so v bivanjski stiski prednost pri dedovanju, za odločitev niso relevantne.
pisna oporoka pred pričami - izpodbojnost oporoke - pisna izjava priče - dokazna ocena
Ob zgoraj opisani procesni ureditvi načina izvedbe dokaza z zaslišanjem priče zahteva stranke po neposrednem zaslišanju priče ne pomeni samodejne izključitve predložene pisne izjave priče kot enega od med seboj prirejenih dokazov. Sistem proste dokazne ocene iz ZPP ne pozna zaključenega kroga dokaznih sredstev, zato ni mogoče najti opore za pritožbeno stališče, da v primeru strankine zahteve za neposredno zaslišanje priče to izključuje odkazno oceno pisne izjave te priče kot ene od dveh možnih metod izvedbe tega dokaza. Omenjena zahteva stranke zgolj pomeni, da mora sodišče pričo kljub pridobljeni pisni izjavi neposredno zaslišati.
ZN člen 46, 51. Zakon o dedovanju (1955) člen 64, 65.
oporoka pred notarjem
Podpisov na oporoki, sestavljeni v obliki notarskega zapisa, ne gre šteti za neobstoječih samo zato, ker so zapisani med vrsticami na mestu, kjer je z besedilom predvideno, da jo tako oporočitelj, kot tudi vsaka od prič lastnoročno podpiše, podpisi, pa so tudi na koncu strani v notarskem zapisu na mestih, ki niso izpolnjeni s črtami.
agrarna skupnost - vračanje premoženjskih pravic - dodatni sklep o dedovanju - skupna lastnina dedičev - odstop dednega deleža
ZPVAS v 8. členu določa, da se po tem vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zato zanje izvede dedovanje po ZD. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je v njem upoštevano, da so F. C., G. C. in H. H. odstopili svoje dedne deleže pritožniku. Tudi iz velikosti dednega deleža, ki mu je bil prisojen, je vidno, da je ta temu ustrezno večji.