TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki I.2., II.1. in III.1. izreka spremeni tako, da se znesek, ki ga je toženka dolžna vrniti v zapuščino, zviša za 18.198,11 EUR (na 24.699,85 EUR), in sicer z obrestmi od 10. 12. 2019 (ne od 12. 10. 2015), za razliko do zahtevanih 40.000,00 EUR z obrestmi od 12. 10. 2015 dalje pa se tožbeni zahtevek zavrne; tožena stranka je dolžna tožečima strankama povrniti 60 % njunih pravdnih stroškov, tožeči stranki pa toženi 40 % njenih pravdnih stroškov.

II. V ostalem, izpodbijanem in nespremenjenem delu se pritožbi zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Pravdne stranke krijejo vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Ker se domneva, da sta delež zakoncev skupnem premoženju enaka, je treba pri računanju obračunske vrednosti zapuščine šteti, da je dedinja za časa življenja s strani zapustnice prejela polovico tega zneska.

Tedaj, ko nujni dedič zahteva izročitev ali vrnitev denarne protivrednosti darila v zapuščino, lahko zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti po splošnem pravilu drugega odstavka 299. člena OZ od vložitve tožbe naprej. Ni razloga, da bi zamudne obresti tekle že prej, saj preden dedič ne izve, da bo terjan za vračilo darila, ne more biti v zamudi. ZD v 39. členu določa, da velja obdarjenec glede darovane stvari, ki jo mora vrniti, za poštenega posestnika do dneva, ko je zvedel, da se zahteva vrnitev darila. To pa je praviloma vložitev tožbe. Dobrovernost in zamuda nimata zveze z načinom ugotavljanja vrednosti darila (52. člen ZD; po stanju ob daritvi po vrednosti ob smrti).