izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj izpodbijanja - dobra vera - profesionalna skrbnost
Od poslovnih subjektov se ne zahteva, da do vseh podrobnosti in na vse možne načine spremljajo poslovno stanje vsakega poslovnega partnerja, pač pa se od njih zahteva minimum skrbnosti, ki ga mora pri poslovanju na trgu pokazati vsak poslovni subjekt.
Podlaga (razlog) za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je v zagotovitvi dosmrtnega preživljanja upravičenca v zameno za njegovo premoženje. Preživljanec sklene pogodbo zato, da si zagotovi dosmrtno preživljanje, preživljalec pa zato, da pridobi preživljančevo premoženje.(2)
gradbena pogodba – dodatna dela – soglasje naročnika – nujna dela – poslovna praksa – pooblastilo za zastopanje – neupravičena obogatitev
Praksa, vzpostavljena med strankama, se glede na 12. člen OZ upošteva le v primerih, ki jih zakon izrecno ne ureja drugače. Po naravi stvari služi za (dopolnilno) razlago vsebine pogodbenega razmerja, ne pa za izrecno spremembo le-tega mimo zakonskih in pogodbenih določil, v nasprotju z njihovim namenom.
Pogodbena določba, da bo pooblaščenec naročnika zastopal pri izvajanju pogodbe, temu ne daje tudi pooblastila za veljavno sklepanje sprememb pogodbe. Toženčev predstavnik je lahko izjavljal voljo le v zvezi z izvajanjem pogodbe, dogovarjanje o spremembi predmeta pogodbe pa gre preko meja njegove pristojnosti.
Le za nujna dela ima izvajalec pravico do pravičnega plačila, tudi brez poprejšnjega soglasja naročnika.
izvršitev odločbe o stikih – zaslišanje otroka – neprizadevanje starša za vzpostavitev ustreznega odnosa otroka z drugim staršem
v ugovornem postopku je bilo pravilno presojano, ali je razlog za neuspešnost stikov (tudi) na strani dolžnika, na podlagi ugotovljenih dejstev pa je bil pravilen tudi zaključek, da dolžnik ni izkazal svojega prizadevanja za vzpostavitev ustreznega odnosa med otrokom in materjo in je s svojo očitno podporo otroku ob nasprotovanju stikov ravnal v nasprotju z obveznostmi, h katerim ga zavezuje podpisana sodna poravnava.
izključitev družbenika – pravica do informacij – krivdni razlogi za izključitev – kršitev družbene pogodbe – prenos poslovanja družbe
Pravnomočna (ugodilna) sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda z učinkom res iudicata potrjuje dejstvo, da družbeniku pravno pomembne informacije o zadevah družbe niso bile dane, da mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in da je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom 512. člena ZGD-1.
Ravnanje družbenika, ki je kot poslovodja brez soglasja drugega družbenika prenesel poslovanje (hčerinske) družbe, oziroma njegov ključen in bistven del na drugo pravno osebo, je groba kršitev družbene pogodbe in izpolnjuje vse zahtevane znake dejanskega stanu iz tretjega odstavka 501. člena ZGD-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063048
OZ člen 21. ZPP člen 115, 281, 282.
sklenitev pogodbe – sprejem ponudbe – zakoniti zastopnik – neopravičen izostanek z naroka – potrdilo o upravičenemu izostanki z naroka – bolniški list
S tem, ko je zakoniti zastopnik tožene stranke sprejel ponudbo tožeče stranke, pogodba med pravdnima strankama velja za sklenjeno. Ni razloga, da direktor tožene stranke ne bi štel kot njenega zakonitega zastopnika za pooblaščenega za sklenitev pogodbe. Če pa pritožnica meri na napake volje pri sklenitvi pogodbe (zmota, prevara), bi morala zahtevati sodno razveljavitev pogodbe.
Ker iz predloženega bolniškega lista izhaja le, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke upravičeno zadržan od dela, ni pa napisana diagnoza oziroma opisano zdravstveno stanje, sodišče prve stopnje ni mogle preveriti, ali je bilo zdravstveno stanje zakonitega zastopnik tožene stranke res tako, da ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.
OZ člen 1035, 1036, 1037, 1037/1, 1046, 1046/1, 1046/2.
asignacija - akcept - preklic pooblastila
Z izjavo o akceptu se oblikuje abstraktno pravno razmerje med asignatom in asignatarjem, ki daje asignatarju neposredno pravico zahtevati izpolnitev od asignata. Zato se asignacije v praksi sklepajo kot tristranski pravni posli, ki jih podpišejo vse tri stranke. Asignat se po podanem akceptu ne more rešiti svoje obveznosti do asignatarja.
Glede na to, da je začasna zastopnica odvetnica, torej prava vešča oseba, se v konkretnem primeru domneva, da pozna pravo in s tem tudi določilo 4. člena ZST-1, ki določa, da začasni zastopnik ni dolžan plačevati sodnih taks tistega, ki ga zastopa. Strošek za plačilo takse zato ni potrebni strošek zastopanja.
ZIZ člen 11, 11/1, 178, 178/2, 178/4. ZPP člen 8, 286.a, 337.
cenitev nepremičnine - prekluzija
Ker dolžnik v postopku ugotovitve vrednosti predmeta izvršbe ni aktivno sodeloval, je na njemu odgovornost, da ugotovljene vrednosti morebiti odstopajo od (njemu) pričakovanih vrednosti.
Tudi ne gre spregledati, da je bil dolžnik pred tem opozorjen, da bo cenitev podlaga za ugotovitev vrednosti njegove nepremičnine. Neodziv stranke na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 286.a člena ZPP ima tako za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb v pritožbi.
OZ člen 197, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6, 355/2. ZPP člen 458, 458/1.
terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš - zastaralni rok - pravna podlaga zahtevka - verzija - obratovalni stroški
Glede na zakonsko določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ ni pomembna pravna narava zahtevka, določen krajši zastaralni rok za terjatve upravnikov velja tako za terjatve, ki imajo pogodbeno podlago, kot tudi za terjatve, ki imajo verzijsko podlago - v smislu povračila stroškov, ki jih je upravnik zalagal v korist uporabnika ali etažnega lastnika.
ugovor dolžnika - odgovor na ugovor - faza dovolitve izvršbe - faza oprave izvršbe
Sodišče je kljub upničinemu ne-odgovoru na ugovor dolžnikov, po uradni dolžnosti presodilo utemeljenost ugovora dolžnikov. V tej zvezi je pravilno ločilo fazi izvršilnega postopka - dovolitev izvršbe, v kateri se preizkusi, ali so izpolnjene formalne in materialne predpostavke za izdajo sklepa o izvršbi (obravnavani primer), ter fazo opravo le te (vsa izvršilna dejanja za izpolnitev upnikove terjatve). Ker pa se ugovorne in enako pritožbene navedbe dolžnikov ne nanašajo na dovolitev izvršbe, temveč zgolj na njeno opravo, v tej fazi postopka, ko sodišče odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi, niso upoštevne.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO
VSL0083910
URS člen 25. ZIZ člen 15, 34, 34/3, 107, 107/1, 107/4. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
sklep o nadaljevanju izvršbe - novo izvršilno sredstvo - dolžnikov dolžnik - rubež denarne terjatve - sklep o rubežu - pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba - obstoj zarubljene terjatve - pravdni postopek - sporna terjatev - pravica do pravnega sredstva - sprememba upnika - sklep o prenosu terjatve - izterljivost terjatve - faza postopka
Dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper sklep o rubežu, saj se njegov pravni položaj zgolj zaradi spremembe upnika v ničemer ne poslabša. Ne s sklepom o rubežu ne s kasnejšim sklepom o prenosu terjatve ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve do dolžnikovega dolžnika in še manj dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. Zarubiti pa je mogoče tudi sporno ali neobstoječo terjatev.
Predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti ni dovoljen, če znesek neplačane globe ne presega 300,00 EUR.
V zadevah, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan pred uveljavitvijo ZP-1H, torej pred 14.6.2013, se uporablja določba drugega odstavka 23. člena ZP-1, po kateri je pojem hujšega prekrška opredeljen v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003802
ZP-1 člen 25, 25/2. ZPrCP člen 23.
zaseg motornega vozila - odvzem predmetov
Razloge, zaradi katerih obdolženčev oče potrebuje zaseženo osebno vozilo, je v zadostni meri in na primeren ter pravilen način upoštevalo že sodišče prve stopnje, ki je pri tehtanju pomena predmeta lastnine za osebo, ki se ji tak predmet odvzema, pravilno ocenilo, da nevarnosti, ki obstaja v primeru, če bi osebno vozilo ostalo v lasti obdolženčevega očeta, odtehta zatrjevane neugodnosti, ki jih bo zaradi tega utrpel obdolženčev oče, kateremu je z odvzemom onemogočen prevoz na delo in z dela ter obiskovanje sorodnikov v tujini. Pri tem je pomembno poudariti, da fakultativni odvzem predmetov, katerih lastnik ni storilec prekrška, po ZP-1 ni pogojen z nikakršnim subjektivnim odnosom lastnika do storilčevega dejanja. V predmetni zadevi pa je odvzem predmeta vsekakor potreben, saj je obdolženec v zagovoru povedal, da je avtomobil uporabljal brez očetove vednosti in da očeta tudi ni seznanil s storjenimi prekrški ter dejstvom, da mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
prosta presoja dokazov – dokazna ocena – izpovedi prič – nasprotujoče si izpovedbe prič – dokaz z izvedencem – razveljavitev oporoke – oporočna sposobnost
Ni pravila, ki bi zapovedovalo, da je sposobnost za razsojanje mogoče ugotavljati le z izvedencem.
Videti je, da sodišče verjame izpovedim vseh prič, kar deluje nelogično, saj si izpovedi precej nasprotujejo. Zakaj jim verjame, pa ni mogoče preizkusiti. Takšna dokazna ocena je pomanjkljiva in ne ustreza kriterijem iz 8. člena ZPP.
V 263. členu ZGD-1 opredeljena dolžna ravnanja lahko v pravno-teoretičnem smislu razdelimo na dolžnost skrbnega ravnanja in na dolžnost zvestobe ali lojalnosti. Ko presojamo, ali je določeno ravnanje v skladu s standardom vestnega in poštenega gospodarstvenika, presojamo izključno na podlagi objektivnih meril. Vprašamo se, kako bi v konkretni situaciji ravnal nekdo, ki vodi podjetje primerljive velikosti, dejavnosti in tudi gospodarskega položaja, in ki ima za vodenje podjetja vsa potrebna strokovna znanja in izkušnje, pri čemer se od članov uprave zahteva postrožena - profesionalna skrbnost.
Dolžnost zvestobe (oziroma lojalnost) pa na splošno pomeni, da morajo biti člani poslovodstva družbi lojalni in zmeraj delovati tako, kot zahtevajo njeni interesi. V prvem odstavku 263. člena ZGD-1 je izrecno določeno, da morajo člani organov vodenja (ali nadzora) ravnati v dobro družbe, zato ima dolžnost zvestobe v našem pravu neposredno zakonsko podlago. Dolžnost zvestobe se kaže v prepovedi pridobivanja posebnih koristi. Člani uprave, nadzornega sveta ali upravnega odbora ter izvršni direktorji ne smejo izrabljati svoje funkcije za doseganje lastnih koristi ali koristi kateregakoli drugega, katerega interesi so lahko v nasprotju z interesi družbe. Hkrati se dolžnost zvestobe nanaša na preprečevanje in obvladovanje konflikta interesov, v katerem se lahko znajde član poslovodstva ali organa nadzora. V zvezi s tem kot izhodišče velja, da imajo v primeru takšnega konflikta interesi družbe v vseh ozirih prednost pred lastnimi interesi.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0058627
ZIZ člen 3, 178, 178/2, 178/5, 179, 179/1. ZZK-1 člen 12, 12/1. ZPP člen 360, 360/1.
izvršba na nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – prodaja več nepremičnin – posamezni del stavbe – poslovni prostor – skupni prostori – ločena prodaja nepremičnin – najugodnejša ugotovljena vrednost – poplačilo upnika – ustrezen obseg izvršbe – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – popravni sklep
Ugotovitev vrednosti nepremičnine ni samo eno od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na nepremičnino, temveč je predvsem priprava na naslednjo fazo - prodajo nepremičnine.
Kadar so znane tako vrednosti posameznih nepremičnin kot tudi vrednosti nepremičnin po posameznih etažah in celotna vrednost vseh nepremičnin skupaj, se povečajo možnosti za (vsaj delno) uspešno izvedbo izvršilnega postopka, sodišče pa lahko ob prodaji nepremičnin tudi ustrezno upošteva določbo 3. člena ZIZ glede ustreznega obsega izvršbe.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0075753
ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
sprememba upnika - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic - vročanje predloga za spremembo upnika v izjavo dolžniku
V zvezi s predlogom za spremembo upnika je treba upoštevati tudi dejstvo, da razlogi, da terjatev ni prešla na upnika, po svoji vsebini predstavljajo ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Glede na navedeno je zato treba kljub temu, da ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.