OZ člen 1035, 1036, 1037, 1037/1, 1046, 1046/1, 1046/2.
asignacija - akcept - preklic pooblastila
Z izjavo o akceptu se oblikuje abstraktno pravno razmerje med asignatom in asignatarjem, ki daje asignatarju neposredno pravico zahtevati izpolnitev od asignata. Zato se asignacije v praksi sklepajo kot tristranski pravni posli, ki jih podpišejo vse tri stranke. Asignat se po podanem akceptu ne more rešiti svoje obveznosti do asignatarja.
previsoka denarna odškodnina – prekomerni hrup - nepremoženjska škoda – obdobje izpostavljenosti - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja
Sodišče prve stopnje je, glede na povzeta in v pritožbenem postopku nesporna dejstva, denarno odškodnino odmerilo previsoko. Te namreč odstopajo od velike večine do sedaj obravnavanih, in sicer zato, ker so bili tožniki izpostavljeni škodljivim vplivom relativno kratko obdobje (tretjetožnica 18 mesecev, četrto, peto in šestotožnik pa 6 mesecev), predvsem pa zato, ker je hiša, v kateri tožniki živijo oziroma so živeli, oddaljena od ceste 30 m, kar je eden izmed bistvenih kriterijev za določitev višine primerne odškodnine, kot tudi, da so bili vsi tožniki, katerih na prvi stopnji prisojene odškodnine pritožba graja, v obravnavanem obdobju zaposleni oziroma šestotožnik učenec osnovne šole, kar pomeni, da so bili vsi del dneva odsotni.
Pritožbeno sodišče je zato sledilo delno utemeljeni pritožbi in je na prvi stopnji prisojene odškodnine znižalo, in sicer tretjetožnici na znesek 1.300,00 EUR, četrtotožniku in petotožnici vsakemu na znesek po 450,00 EUR in šestotožniku na znesek 550,00 EUR. Pri šestotožniku je pritožbeno sodišče upoštevalo dejstvo, da je po odselitvi družine z danega naslova med tednom in ponoči še bil pri svojih starih starših na danem naslovu, in sicer zaradi lažjega prihoda in odhoda v šolo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022007
OZ člen 190. ZPP člen 21, 39, 39/1, 181, 181/1, 181/2, 184, 184/2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZVEtL člen 3, 14. 20, 20/1.
ugotovitvena tožba – nedopustna tožba - ugotovitev obsega stanovanja – vlaganja v tujo nepremičnino – neupravičena obogatitev – prehod koristi z izgubo posesti - nezapadlost terjatve – sprememba tožbe – eventualna kumulacija tožbenega zahtevka – ugovor zoper plačilni nalog – plačilo sodne takse za podrejeni zahtevek
Ker tožnik z njim zahteva le ugotavljanje dejstva obsega stanovanja - torej posameznega dela stavbe brez zasledovanja pravne posledice takšnega predloga - vzpostavitve etažne lastnine na tem posameznem delu, sodišče prve stopnje, ki je sicer pravilno ocenilo, da se bo vprašanje obsega posameznega dela stavbe lahko reševalo v okviru postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL, ni imelo podlage, da bi v delu primarnega tožbenega zahtevka postopek ustavilo in po pravnomočnosti sklepa spis odstopilo v reševanje pristojnemu nepravdnemu sodišču, upoštevaje določbo 21. člena ZPP.
Podlaga (razlog) za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je v zagotovitvi dosmrtnega preživljanja upravičenca v zameno za njegovo premoženje. Preživljanec sklene pogodbo zato, da si zagotovi dosmrtno preživljanje, preživljalec pa zato, da pridobi preživljančevo premoženje.(2)
gradbena pogodba – dodatna dela – soglasje naročnika – nujna dela – poslovna praksa – pooblastilo za zastopanje – neupravičena obogatitev
Praksa, vzpostavljena med strankama, se glede na 12. člen OZ upošteva le v primerih, ki jih zakon izrecno ne ureja drugače. Po naravi stvari služi za (dopolnilno) razlago vsebine pogodbenega razmerja, ne pa za izrecno spremembo le-tega mimo zakonskih in pogodbenih določil, v nasprotju z njihovim namenom.
Pogodbena določba, da bo pooblaščenec naročnika zastopal pri izvajanju pogodbe, temu ne daje tudi pooblastila za veljavno sklepanje sprememb pogodbe. Toženčev predstavnik je lahko izjavljal voljo le v zvezi z izvajanjem pogodbe, dogovarjanje o spremembi predmeta pogodbe pa gre preko meja njegove pristojnosti.
Le za nujna dela ima izvajalec pravico do pravičnega plačila, tudi brez poprejšnjega soglasja naročnika.
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka - substanciranje dokaznih predlogov – zaslišanje priče – informativni dokaz
Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši kot priča, mora podati tudi ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta priča s svojo izpovedjo potrdila ali ovrgla. Navesti mora torej o katerih (konkretnih) dejstvih bo izpovedovala.
neupravičena pridobitev – tek zamudnih obresti – pravilo ne ultra alterum tantum
Prvostopenjsko sodišče ni uporabilo pravila iz 376. člena OZ, po katerem so zapadle in neplačane obresti nehale teči, ko je njihova vsota dosegla glavnico. V obravnavani zadevi so zamudne obresti, ki so bile prisojene v sodbi sodišča prve stopnje, dosegle glavnico pred uveljavitvijo OZ-A, ki je začel veljati dne 23.5.2007, ko je bilo za zamudne obresti odpravljeno pravilo ne ultra alterum tantum.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO
VSL0083910
URS člen 25. ZIZ člen 15, 34, 34/3, 107, 107/1, 107/4. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
sklep o nadaljevanju izvršbe - novo izvršilno sredstvo - dolžnikov dolžnik - rubež denarne terjatve - sklep o rubežu - pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba - obstoj zarubljene terjatve - pravdni postopek - sporna terjatev - pravica do pravnega sredstva - sprememba upnika - sklep o prenosu terjatve - izterljivost terjatve - faza postopka
Dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper sklep o rubežu, saj se njegov pravni položaj zgolj zaradi spremembe upnika v ničemer ne poslabša. Ne s sklepom o rubežu ne s kasnejšim sklepom o prenosu terjatve ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve do dolžnikovega dolžnika in še manj dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. Zarubiti pa je mogoče tudi sporno ali neobstoječo terjatev.
Glede na to, da je začasna zastopnica odvetnica, torej prava vešča oseba, se v konkretnem primeru domneva, da pozna pravo in s tem tudi določilo 4. člena ZST-1, ki določa, da začasni zastopnik ni dolžan plačevati sodnih taks tistega, ki ga zastopa. Strošek za plačilo takse zato ni potrebni strošek zastopanja.
ZIZ člen 11, 11/1, 178, 178/2, 178/4. ZPP člen 8, 286.a, 337.
cenitev nepremičnine - prekluzija
Ker dolžnik v postopku ugotovitve vrednosti predmeta izvršbe ni aktivno sodeloval, je na njemu odgovornost, da ugotovljene vrednosti morebiti odstopajo od (njemu) pričakovanih vrednosti.
Tudi ne gre spregledati, da je bil dolžnik pred tem opozorjen, da bo cenitev podlaga za ugotovitev vrednosti njegove nepremičnine. Neodziv stranke na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 286.a člena ZPP ima tako za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb v pritožbi.
ugovor dolžnika - odgovor na ugovor - faza dovolitve izvršbe - faza oprave izvršbe
Sodišče je kljub upničinemu ne-odgovoru na ugovor dolžnikov, po uradni dolžnosti presodilo utemeljenost ugovora dolžnikov. V tej zvezi je pravilno ločilo fazi izvršilnega postopka - dovolitev izvršbe, v kateri se preizkusi, ali so izpolnjene formalne in materialne predpostavke za izdajo sklepa o izvršbi (obravnavani primer), ter fazo opravo le te (vsa izvršilna dejanja za izpolnitev upnikove terjatve). Ker pa se ugovorne in enako pritožbene navedbe dolžnikov ne nanašajo na dovolitev izvršbe, temveč zgolj na njeno opravo, v tej fazi postopka, ko sodišče odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi, niso upoštevne.
OZ člen 197, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6, 355/2. ZPP člen 458, 458/1.
terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš - zastaralni rok - pravna podlaga zahtevka - verzija - obratovalni stroški
Glede na zakonsko določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ ni pomembna pravna narava zahtevka, določen krajši zastaralni rok za terjatve upravnikov velja tako za terjatve, ki imajo pogodbeno podlago, kot tudi za terjatve, ki imajo verzijsko podlago - v smislu povračila stroškov, ki jih je upravnik zalagal v korist uporabnika ali etažnega lastnika.
V zadevah, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan pred uveljavitvijo ZP-1H, torej pred 14.6.2013, se uporablja določba drugega odstavka 23. člena ZP-1, po kateri je pojem hujšega prekrška opredeljen v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0058627
ZIZ člen 3, 178, 178/2, 178/5, 179, 179/1. ZZK-1 člen 12, 12/1. ZPP člen 360, 360/1.
izvršba na nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – prodaja več nepremičnin – posamezni del stavbe – poslovni prostor – skupni prostori – ločena prodaja nepremičnin – najugodnejša ugotovljena vrednost – poplačilo upnika – ustrezen obseg izvršbe – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – popravni sklep
Ugotovitev vrednosti nepremičnine ni samo eno od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na nepremičnino, temveč je predvsem priprava na naslednjo fazo - prodajo nepremičnine.
Kadar so znane tako vrednosti posameznih nepremičnin kot tudi vrednosti nepremičnin po posameznih etažah in celotna vrednost vseh nepremičnin skupaj, se povečajo možnosti za (vsaj delno) uspešno izvedbo izvršilnega postopka, sodišče pa lahko ob prodaji nepremičnin tudi ustrezno upošteva določbo 3. člena ZIZ glede ustreznega obsega izvršbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003802
ZP-1 člen 25, 25/2. ZPrCP člen 23.
zaseg motornega vozila - odvzem predmetov
Razloge, zaradi katerih obdolženčev oče potrebuje zaseženo osebno vozilo, je v zadostni meri in na primeren ter pravilen način upoštevalo že sodišče prve stopnje, ki je pri tehtanju pomena predmeta lastnine za osebo, ki se ji tak predmet odvzema, pravilno ocenilo, da nevarnosti, ki obstaja v primeru, če bi osebno vozilo ostalo v lasti obdolženčevega očeta, odtehta zatrjevane neugodnosti, ki jih bo zaradi tega utrpel obdolženčev oče, kateremu je z odvzemom onemogočen prevoz na delo in z dela ter obiskovanje sorodnikov v tujini. Pri tem je pomembno poudariti, da fakultativni odvzem predmetov, katerih lastnik ni storilec prekrška, po ZP-1 ni pogojen z nikakršnim subjektivnim odnosom lastnika do storilčevega dejanja. V predmetni zadevi pa je odvzem predmeta vsekakor potreben, saj je obdolženec v zagovoru povedal, da je avtomobil uporabljal brez očetove vednosti in da očeta tudi ni seznanil s storjenimi prekrški ter dejstvom, da mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0075753
ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
sprememba upnika - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic - vročanje predloga za spremembo upnika v izjavo dolžniku
V zvezi s predlogom za spremembo upnika je treba upoštevati tudi dejstvo, da razlogi, da terjatev ni prešla na upnika, po svoji vsebini predstavljajo ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Glede na navedeno je zato treba kljub temu, da ZIZ v zvezi z odločanjem o predlogu za spremembo upnika po pravnomočnosti sklepa o izvršbi kontradiktornosti ne zagotavlja v ugovornem postopku, pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave, tako da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - načelo vzajemnega priznavanja - dejanski stan prekrška - upoštevne navedbe
Pristojni organi izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb brez dodatnih formalnosti in pri odločanju presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa zakon. Tako domače sodišče v postopku priznanja in izvršitve tuje odločbe odloča na podlagi odločbe, ki jo je treba izvršiti, potrdila iz priloge ZSKZDČEU in prevoda le-tega. Sodišče lahko zavrne priznanje in ne izvrši odločbe pristojnega organa države izdaje le v primeru, če je podan kakšen od razlogov nedopustnosti izvrševanja.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0063811
ZGD-1 člen 512. ZPP člen 110, 111, 111/4, 363, 363/1. ZS člen 83, 83/3.
predlog predlagatelja za posredovanje informacij – rok za odgovor na predlog – sodne počitnice – odločitev o predlogu za podaljšanje roka – sodni rok – pravica družbenika do informacij in vpogleda – individualna pravica
Sodišče mora v primerih zahteve družbenika do informacij in vpogleda predlog vročiti nasprotnemu udeležencu in mu omogočiti ustrezen rok za odgovor. Gre za sodni rok, torej rok določen s strani sodišča, upoštevaje okoliščine primera. Takšen rok se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če za to obstajajo opravičeni razlogi in če je predlog podan pred iztekom roka. O takšnem predlogu bi sodišče moralo odločiti. V kolikor roka ne bi podaljšalo, bi bila zoper tak sklep dovoljena pritožba.
Prodaja poslovnega deleža pomeni okoliščino, ki lahko vpliva na položaj nasprotnega udeleženca na trgu, s tem pa tudi na položaj družbenika. Informacije o tem mu zato morajo biti dostopne. Zavrnitev takšne zahteve iz razloga, da pojasnjevanje, zakaj je poslovodja ravnal na določen način in ne drugače, ne sodi v okvir obveznosti družbe do dajanja informacij, pomeni preozko tolmačenje 512. člena ZGD-1.