spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka - substanciranje dokaznih predlogov – zaslišanje priče – informativni dokaz
Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši kot priča, mora podati tudi ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta priča s svojo izpovedjo potrdila ali ovrgla. Navesti mora torej o katerih (konkretnih) dejstvih bo izpovedovala.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj izpodbijanja - dobra vera - profesionalna skrbnost
Od poslovnih subjektov se ne zahteva, da do vseh podrobnosti in na vse možne načine spremljajo poslovno stanje vsakega poslovnega partnerja, pač pa se od njih zahteva minimum skrbnosti, ki ga mora pri poslovanju na trgu pokazati vsak poslovni subjekt.
Edini pravno relevantni razlog, na podlagi katerega se lahko upnik upre unovčitvi garancije, je dolžnikova zloraba bančne garancije oz. njegovo zvijačno ravnanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022007
OZ člen 190. ZPP člen 21, 39, 39/1, 181, 181/1, 181/2, 184, 184/2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZVEtL člen 3, 14. 20, 20/1.
ugotovitvena tožba – nedopustna tožba - ugotovitev obsega stanovanja – vlaganja v tujo nepremičnino – neupravičena obogatitev – prehod koristi z izgubo posesti - nezapadlost terjatve – sprememba tožbe – eventualna kumulacija tožbenega zahtevka – ugovor zoper plačilni nalog – plačilo sodne takse za podrejeni zahtevek
Ker tožnik z njim zahteva le ugotavljanje dejstva obsega stanovanja - torej posameznega dela stavbe brez zasledovanja pravne posledice takšnega predloga - vzpostavitve etažne lastnine na tem posameznem delu, sodišče prve stopnje, ki je sicer pravilno ocenilo, da se bo vprašanje obsega posameznega dela stavbe lahko reševalo v okviru postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL, ni imelo podlage, da bi v delu primarnega tožbenega zahtevka postopek ustavilo in po pravnomočnosti sklepa spis odstopilo v reševanje pristojnemu nepravdnemu sodišču, upoštevaje določbo 21. člena ZPP.
Podlaga (razlog) za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je v zagotovitvi dosmrtnega preživljanja upravičenca v zameno za njegovo premoženje. Preživljanec sklene pogodbo zato, da si zagotovi dosmrtno preživljanje, preživljalec pa zato, da pridobi preživljančevo premoženje.(2)
OZ člen 1035, 1036, 1037, 1037/1, 1046, 1046/1, 1046/2.
asignacija - akcept - preklic pooblastila
Z izjavo o akceptu se oblikuje abstraktno pravno razmerje med asignatom in asignatarjem, ki daje asignatarju neposredno pravico zahtevati izpolnitev od asignata. Zato se asignacije v praksi sklepajo kot tristranski pravni posli, ki jih podpišejo vse tri stranke. Asignat se po podanem akceptu ne more rešiti svoje obveznosti do asignatarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063048
OZ člen 21. ZPP člen 115, 281, 282.
sklenitev pogodbe – sprejem ponudbe – zakoniti zastopnik – neopravičen izostanek z naroka – potrdilo o upravičenemu izostanki z naroka – bolniški list
S tem, ko je zakoniti zastopnik tožene stranke sprejel ponudbo tožeče stranke, pogodba med pravdnima strankama velja za sklenjeno. Ni razloga, da direktor tožene stranke ne bi štel kot njenega zakonitega zastopnika za pooblaščenega za sklenitev pogodbe. Če pa pritožnica meri na napake volje pri sklenitvi pogodbe (zmota, prevara), bi morala zahtevati sodno razveljavitev pogodbe.
Ker iz predloženega bolniškega lista izhaja le, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke upravičeno zadržan od dela, ni pa napisana diagnoza oziroma opisano zdravstveno stanje, sodišče prve stopnje ni mogle preveriti, ali je bilo zdravstveno stanje zakonitega zastopnik tožene stranke res tako, da ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.
OZ člen 197, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6, 355/2. ZPP člen 458, 458/1.
terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš - zastaralni rok - pravna podlaga zahtevka - verzija - obratovalni stroški
Glede na zakonsko določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ ni pomembna pravna narava zahtevka, določen krajši zastaralni rok za terjatve upravnikov velja tako za terjatve, ki imajo pogodbeno podlago, kot tudi za terjatve, ki imajo verzijsko podlago - v smislu povračila stroškov, ki jih je upravnik zalagal v korist uporabnika ali etažnega lastnika.
Glede na to, da je začasna zastopnica odvetnica, torej prava vešča oseba, se v konkretnem primeru domneva, da pozna pravo in s tem tudi določilo 4. člena ZST-1, ki določa, da začasni zastopnik ni dolžan plačevati sodnih taks tistega, ki ga zastopa. Strošek za plačilo takse zato ni potrebni strošek zastopanja.
ZIZ člen 11, 11/1, 178, 178/2, 178/4. ZPP člen 8, 286.a, 337.
cenitev nepremičnine - prekluzija
Ker dolžnik v postopku ugotovitve vrednosti predmeta izvršbe ni aktivno sodeloval, je na njemu odgovornost, da ugotovljene vrednosti morebiti odstopajo od (njemu) pričakovanih vrednosti.
Tudi ne gre spregledati, da je bil dolžnik pred tem opozorjen, da bo cenitev podlaga za ugotovitev vrednosti njegove nepremičnine. Neodziv stranke na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 286.a člena ZPP ima tako za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb v pritožbi.
ugovor dolžnika - odgovor na ugovor - faza dovolitve izvršbe - faza oprave izvršbe
Sodišče je kljub upničinemu ne-odgovoru na ugovor dolžnikov, po uradni dolžnosti presodilo utemeljenost ugovora dolžnikov. V tej zvezi je pravilno ločilo fazi izvršilnega postopka - dovolitev izvršbe, v kateri se preizkusi, ali so izpolnjene formalne in materialne predpostavke za izdajo sklepa o izvršbi (obravnavani primer), ter fazo opravo le te (vsa izvršilna dejanja za izpolnitev upnikove terjatve). Ker pa se ugovorne in enako pritožbene navedbe dolžnikov ne nanašajo na dovolitev izvršbe, temveč zgolj na njeno opravo, v tej fazi postopka, ko sodišče odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi, niso upoštevne.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO
VSL0083910
URS člen 25. ZIZ člen 15, 34, 34/3, 107, 107/1, 107/4. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
sklep o nadaljevanju izvršbe - novo izvršilno sredstvo - dolžnikov dolžnik - rubež denarne terjatve - sklep o rubežu - pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba - obstoj zarubljene terjatve - pravdni postopek - sporna terjatev - pravica do pravnega sredstva - sprememba upnika - sklep o prenosu terjatve - izterljivost terjatve - faza postopka
Dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper sklep o rubežu, saj se njegov pravni položaj zgolj zaradi spremembe upnika v ničemer ne poslabša. Ne s sklepom o rubežu ne s kasnejšim sklepom o prenosu terjatve ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve do dolžnikovega dolžnika in še manj dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. Zarubiti pa je mogoče tudi sporno ali neobstoječo terjatev.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - načelo vzajemnega priznavanja - dejanski stan prekrška - upoštevne navedbe
Pristojni organi izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb brez dodatnih formalnosti in pri odločanju presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa zakon. Tako domače sodišče v postopku priznanja in izvršitve tuje odločbe odloča na podlagi odločbe, ki jo je treba izvršiti, potrdila iz priloge ZSKZDČEU in prevoda le-tega. Sodišče lahko zavrne priznanje in ne izvrši odločbe pristojnega organa države izdaje le v primeru, če je podan kakšen od razlogov nedopustnosti izvrševanja.
ZP-1 člen 44, 44/3, 214, 214/6. ZSKZDČEU člen 85, 86.
izvrševanje denarne sankcije v drugi državi članici - zastaranje izvršitve sankcije - začetek izvrševanja globe
V predmetni zadevi se namreč pred iztekom absolutnega zastaralnega roka globe še ni začela izvrševati, saj se z vložitvijo predloga za izvršitev odločbe, s katero je izrečena sankcija za prekršek, pristojnemu izvršitvenemu organu druge države članice, začne šele postopek izvršitve denarne kazni (globe) v drugi državi članici EU, za začetek izvrševanja globe v smislu 44. člena ZP-1 pa je treba šteti tisti trenutek, ko se začne postopek prisilne izterjave globe tj. trenutek izdaje sklepa o davčni izvršbi.
OZ člen 34, 35, 38, 229, 286, 294, 294/2. ZIZ 21, 21/1, 225, 225/1, 229.
primeren izvršilni naslov - določenost predmeta obveznosti - izvršba sklepa zaradi motenja posesti
Glede določenosti oziroma določljivosti lokacije izpolnitve obveznosti je potrebno izhajati iz narave obveznosti oziroma tožbenega zahtevka tožbe zaradi motenja posesti, pri kateri že zakon upošteva, da bosta odločitev o določenem ravnanju motenja in prepoved prihodnjih motilnih ravnanj učinkovali tudi za prihodnja ravnanja, ki se v bistvu ne razlikujejo od prejšnjega motenja (229. člen ZIZ), poleg tega pa je upoštevati, da volja upnikov v tožbenem zahtevek ni bila tako natančno in konkretno opredeljena, da bi dolžnika zavezala k zasaditvi cipres in orehovega drevesa ter postavitvi žara na točno določeno mesto.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0063811
ZGD-1 člen 512. ZPP člen 110, 111, 111/4, 363, 363/1. ZS člen 83, 83/3.
predlog predlagatelja za posredovanje informacij – rok za odgovor na predlog – sodne počitnice – odločitev o predlogu za podaljšanje roka – sodni rok – pravica družbenika do informacij in vpogleda – individualna pravica
Sodišče mora v primerih zahteve družbenika do informacij in vpogleda predlog vročiti nasprotnemu udeležencu in mu omogočiti ustrezen rok za odgovor. Gre za sodni rok, torej rok določen s strani sodišča, upoštevaje okoliščine primera. Takšen rok se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če za to obstajajo opravičeni razlogi in če je predlog podan pred iztekom roka. O takšnem predlogu bi sodišče moralo odločiti. V kolikor roka ne bi podaljšalo, bi bila zoper tak sklep dovoljena pritožba.
Prodaja poslovnega deleža pomeni okoliščino, ki lahko vpliva na položaj nasprotnega udeleženca na trgu, s tem pa tudi na položaj družbenika. Informacije o tem mu zato morajo biti dostopne. Zavrnitev takšne zahteve iz razloga, da pojasnjevanje, zakaj je poslovodja ravnal na določen način in ne drugače, ne sodi v okvir obveznosti družbe do dajanja informacij, pomeni preozko tolmačenje 512. člena ZGD-1.
V 263. členu ZGD-1 opredeljena dolžna ravnanja lahko v pravno-teoretičnem smislu razdelimo na dolžnost skrbnega ravnanja in na dolžnost zvestobe ali lojalnosti. Ko presojamo, ali je določeno ravnanje v skladu s standardom vestnega in poštenega gospodarstvenika, presojamo izključno na podlagi objektivnih meril. Vprašamo se, kako bi v konkretni situaciji ravnal nekdo, ki vodi podjetje primerljive velikosti, dejavnosti in tudi gospodarskega položaja, in ki ima za vodenje podjetja vsa potrebna strokovna znanja in izkušnje, pri čemer se od članov uprave zahteva postrožena - profesionalna skrbnost.
Dolžnost zvestobe (oziroma lojalnost) pa na splošno pomeni, da morajo biti člani poslovodstva družbi lojalni in zmeraj delovati tako, kot zahtevajo njeni interesi. V prvem odstavku 263. člena ZGD-1 je izrecno določeno, da morajo člani organov vodenja (ali nadzora) ravnati v dobro družbe, zato ima dolžnost zvestobe v našem pravu neposredno zakonsko podlago. Dolžnost zvestobe se kaže v prepovedi pridobivanja posebnih koristi. Člani uprave, nadzornega sveta ali upravnega odbora ter izvršni direktorji ne smejo izrabljati svoje funkcije za doseganje lastnih koristi ali koristi kateregakoli drugega, katerega interesi so lahko v nasprotju z interesi družbe. Hkrati se dolžnost zvestobe nanaša na preprečevanje in obvladovanje konflikta interesov, v katerem se lahko znajde član poslovodstva ali organa nadzora. V zvezi s tem kot izhodišče velja, da imajo v primeru takšnega konflikta interesi družbe v vseh ozirih prednost pred lastnimi interesi.
Predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti ni dovoljen, če znesek neplačane globe ne presega 300,00 EUR.