KZ-1 člen 257, 258. ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nevestno delo v službi - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - dokazno breme - dokazna ocena
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je očitala, da je storil hude kršitve v zvezi s pobiranjem grobarine in da je bilo ugotovljeno, da manjka večja količina denarja. V sporni zadevi tožena stranka, skladno z dokaznim bremenom, ni dokazala, da je tožnik storil kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodišče lahko presoja le, ali je zatrjevani razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi dokazan in v kolikor ugotovi, da tak razlog ni dokazan, lahko le ugotovi nezakonitost odpovedi, ne mora pa samo iskati morebitnih drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi (npr. ali gre za kršitve po 2. alineji 111. člena ZDR).
ZDR člen 31, 31/1, 82, 82/1, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 118, 118/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - opozorilo pred odpovedjo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sodna razveza - odškodnina
Pisno opozorilo pred odpovedjo je pogoj za zakonitost kasnejše redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Glede dokaznega bremena je dolžnost delodajalca le, da dokaže obstoj opozorila pred odpovedjo, vsebinsko neutemeljenost pa mora zatrjevati in dokazovati delavec. Ker obstoj pisnih opozoril med strankama ni bil sporen in ker vsebinske neutemeljenosti opozoril tožnica ni zatrjevala (niti ni za to predlagala dokazov), je potrebno šteti, da so vsa tri pisna opozorila utemeljena.
Tožnica je pri toženi stranki delala kot prodajalka v drogeriji. Ker narava dela zahteva vsakodnevno delo z ljudmi, je odnos do strank ključnega pomena. Neprijaznost in neustrežljivost delavcev na takšnih delovnih mestih predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere lahko delodajalec delavcu, še posebej, če se kršitev ponavlja, upravičeno odpove pogodbo o zaposlitvi. Ker so tožničin slab odnos do strank zaznali tako njeni sodelavci kot tudi stranke drogerije, to pomeni, da je tožnica kršila temeljno obveznost iz delovnega razmerja, to je, da mora delavec vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 31. člena ZDR).
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3. Direktiva 200/78/ES člen 6, 6/1. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožnici je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožničin tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080811
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 58.
protispisnost – materialno procesno vodstvo – teorija o realizaciji – pisna oblika – resničnost navedb – listinski dokazi – stroški vzdrževanja – podjemna pogodba
Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre za napačen „postopek prenosa“, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu do dokaza ne opredeljuje (zlasti ne vrednostno, se pravi tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza), ampak samo napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini in šele potem táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokazno oceni in uporabi kot dokazni argument.
Listinski dokazi so namenjeni preverjanju resničnosti navedb pravdnih strank, ni pa mogoče z njimi navedb dopolnjevati ali pričakovati, da bo to namesto njih storilo sodišče.
ZUP člen 260, 263, 263/4, 267, 267/2. ZPKri člen 20.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - izredno pravno sredstvo
Tožnik je predlog za obnovo postopka (v katerem naj mu toženec prizna, da je njegova invalidnost posledica poklicne bolezni po Zakonu o popravi krivic) vložil po preteku triletnega objektivnega roka, zato ga je toženec na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP utemeljeno zavrgel.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - ponovna odmera - sporazum z Bosno - mednarodni sporazum - tuj nosilec zavarovanja
Ker je na podlagi zavarovalnih dob tako v BIH kot v Sloveniji nosilec zavarovanja v Nemčiji kot tretji državi priznal tožniku pravico do starostne pokojnine v Republiki Nemčiji na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Nemčijo in Bosno in Hercegovino, so podani pogoji v smislu določbe tretjega odstavka 36. člena Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (BBHSZ), zaradi katerih po uveljavitvi BBHSZ tožnik ni bil upravičen do odmere sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi določb tega sporazuma pri toženi stranki, ne glede na to, da je tožnik del zavarovalne dobe dopolnil v Sloveniji. Zato niso podani pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine pri slovenskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja oziroma niso podani pogoji za preračun pokojnine, priznane s strani nosilca zavarovanja v BIH po 37. členu BBHSZ.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZPP člen 77, 77/1, 78, 80, 81, 82, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - pravdna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna sposobnost
V obravnavanem individualnem delovnem sporu obstaja dvom o procesni sposobnosti tožeče stranke. Pravdno sposobna je le stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna in lahko sama opravlja pravdna dejanja (1. odstavek 77. člena ZPP). Tožnici je bila s sklepom okrajnega sodišča v nepravdni zadevi poslovna sposobnost delno odvzeta za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Na obstoj procesne sposobnosti stranke, ki je procesna predpostavka, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Podane so torej okoliščine, ki kažejo na to, da tožeča stranka v obravnavanem postopku ni imela procesne sposobnosti, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja.
prispevki za socialno varnost - davki - smrt delodajalca - zakonske zamudne obresti - odgovornost za zapustnikove dolgove
Tožnik v tem sporu uveljavlja plačilo denarnih terjatev, ki izvirajo iz opravljenega dela in so nastala v času pred smrtjo tožnikovega delodajalca. Z njegovo smrtjo so na podlagi dedovanja po samem zakonu na toženko kot edino dedinjo poleg premoženja prešle tudi obveznosti zapustnika. V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD je dedinja odgovorna za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Gre za njeno osebno odgovornost, pri čemer odgovarja za zapustnikov dolg z vsem svojim in ne samo podedovanim premoženjem. Pri tem razpolaganje z dediščino ni pomembno in ne vpliva na omejitev izterljivosti dolga do višine vrednosti podedovanega premoženja. Zato se toženka ne more uspešno sklicevati na nemožnost razpolaganja z dediščino in zahtevke upnikov za ločitev zapuščine.
Dedičeva odgovornost za zapustnikove dolgove preneha šele, ko dejansko poplača terjatve upnikov do višine vrednosti vsega podedovanega premoženja. Dokazno breme o obstoju terjatev, o njihovem poplačilu in o višini vrednosti podedovanega premoženja je na dedinji. Da bi toženka uspela z ugovorom omejitve odgovornosti za zapustnikove dolgove, bi morala zatrjevati, da je že poplačala druge upnike do vrednosti podedovanega premoženja, oziroma da vtoževana terjatev to vrednost presega. Okoliščina, da so podedovane nepremičnine obremenjene s hipotekami, ki presegajo njihovo vrednost, ne vpliva na obstoj odgovornosti dedinje. Dedinja namreč ne navaja, da so se hipotekarni upniki že poplačali iz tega premoženja.
Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca (delavca) za socialno varnost so delavci. Prispevki se obračunajo od bruto plače oziroma nadomestila plače, zavezanec za obračun je delodajalec, ki je dolžan plačati tako prispevke, za katere je zavezanec za plačilo delodajalec, kot tudi tiste, za katerih plačilo je zavezanec delavec. Tako dejansko izvede plačilo prispevkov, za katere je zavezan delavec, zanj delodajalec.
Tožnik ne opravlja dela novinarja specialista in bi tožena stranka morala tožniku ponuditi pogodbo o zaposlitvi za opravljanje drugega dela (verjetno novinarja urednika), ni pa tožnik opravljal del urednika oddaj, ker dejansko ne opravlja vseh nalog tega delovnega mesta, zlasti ne urejanja programskih pasov. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna dati v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto urednik oddaj, ni utemeljen.
Tožena stranka ter tedaj (edina) reprezentativna sindikata so sklenili pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta. Tožena stranka se je zavezala financirati pokojninski načrt in za vsakega vključenega delavca, zaposlenega za nedoločen čas, plačevati določen procent mesečne bruto plače. Nato je tožena stranka vsem trem reprezentativnim sindikatom poslala predlog aneksa II k navedeni pogodbi, po katerem naj bi tožena stranka (delodajalec) od določenega dne dalje prenehala s plačevanjem premij zaradi ekonomskih oz. finančnih težav. Dva reprezentativna sindikata sta aneks št. II podpisala, en sindikat pa ne. Podpisal ga je šele naknadno. Tožena stranka je z določenim mesecem prenehala s plačevanjem premij za vse zaposlene, tudi za tožnika. Zato tožnik v tem sporu vtožuje, da mu je tožena stranka za sporno obdobje dolžna plačati premije iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Niti 11. členu ZKolP niti v drugih določbah tega zakona za primere, ko je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, ni določen poseben kvorum za veljavnost kolektivne pogodbe, temveč zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativni sindikat. Za obravnavani primer to pomeni, da je bil aneks št. II, sklenjen le z dvema reprezentativnima sindikatoma, veljavno sklenjen, vendar pa velja le za podpisnike. Ker aneksa št. II tretji od reprezentativnih sindikatov ni podpisal, to pomeni, da sta pri toženi stranki v veljavi tako prvotna pogodba kot tudi aneks št. II. Za tožnika, glede na 2. odstavek 11. člena ZkolP (po katerem se v primeru, če delodajalca zavezuje več kolektivnih pogodb iste vrste na isti ravni, uporabljajo določbe, ki so za delavce ugodnejše), za sporno obdobje velja pogodba (brez aneksa št. II), zato je njegov tožbeni zahtevek za plačilo premij za sporno obdobje po temelju utemeljen.
ZPP v prvem odstavku 241. člena določa, da sme sodišče, če priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne opraviči, ali če se brez dovoljenja ali opravičenega razloga odstrani s kraja, kjer bi morala biti zaslišana, odredi, da se privede s silo na svoje stroške, sme pa jo tudi kaznovati v denarju do 1.300,00 EUR. Prisilno privedbo kot primarno sankcijo in (poleg nje) denarno kazen kot sekundarno sankcijo je dopustno izreči le pod dvema pogojema: da je bila priča v redu povabljena in da svojega izostanka ni opravičila. Po prvem odstavku 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokaza ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Pogoja za preložitev naroka sta dva, opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek oziroma za preložitev naroka.
Da se sodišče lahko prepriča, ali je pričin izostanek opravičljiv, mora ta ne le zatrjevati, ampak tudi dokazati okoliščine, na podlagi katerih bi se lahko predsednica senata v skladu z določilom prvega odstavka 241. člena ZPP prepričala, ali je njen izostanek dejansko opravičljiv. Le navedba priče, da je v času razpisane pravdne zadeve v tujini, je nedvomno premalo, da bi se predsednica senata lahko prepričala v opravičljivost njenega izostanka, zato bi jo morala pozvati, da za to predloži ustrezne dokaze.
ZIZ člen 264, 264/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3.
postopek zavarovanja - predhodna odredba - stečajni postopek - ustavitev postopka zavarovanja - zastavna pravica - pogojna pridobitev ločitvene pravice - razvezni pogoj - priznanje terjatve v stečajnem postopku - prenehal pravni interes za pravdo
Predhodna odredba (ki v predmetni zadevi niti še ni pravnomočna) pomeni zgolj pogojno pridobitev ločitvene pravice. Tožeči stranki je s priznanjem terjatve v stečajnem postopku prenehal pravni interes za vodenje te pravde, saj izvršilni naslov za svojo terjatev že ima. Prav predmetna situacija dodatno kaže na to, da s predhodno odredbo upnik ne pridobi nepogojne ločitvene pravice, saj ni mogoče nadaljevati te pravde zgolj zato, da se ohrani ločitvena pravica. Pravdni postopek se izčrpa v odločitvi o terjatvi.
ZPIZ-1 člen 156, 156/5, 157, 157/2. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 38.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - gostota dobe - sporazum s Srbijo - mednarodni sporazum - ponovna odmera pokojnine
V sporni zadevi je srbski nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja prvi priznal pravico do invalidske pokojnine in nato toženi stranki posredoval zahtevo za odmero pokojnine v skladu z 38. členom Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju. To pomeni, da ima tožnik pravico do sorazmernega dela invalidske pokojnine od 1. dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
invalidnost II. kategorije - poslabšanje invalidnosti - pridobitev novih pravic
Tožnica (invalidka III. kategorije) je še vedno zmožna opravljati drugo delo z določenimi omejitvami, zato pri njej ni mogoče ugotoviti izgube delazmožnosti.
ZPrCP člen 107, 107/1. ZP-1 člen 51, 51/1, 155, 155/1-6. ZNPPol člen 4, 4/1-2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nedovoljen dokaz – preizkus alkoholiziranosti – poseg v zasebnost in zasebno lastnino obdolženca
Po prvem odstavku 51. člena ZP-1 prekrškovni organ po ugotovitvi pogojev za začetek postopka po uradni dolžnosti zbere dodatna obvestila in dokaze o prekršku. Takšno ravnanje nalaga policistom tudi določba 2. alineje prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol).
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bil podan sum, da je obdolženi vozil pod vplivom alkohola, ko je storil prekršek iz petega odstavka 37. člena ZPrCP, saj je z vozilom zapeljal na nasprotno smerno vozišče preko prekinjene ločilne črte smernega vozišča in z levim kolesoma zapeljal oziroma trčil v betonski cestni robnik, ob tem pa je tako glede na prijavo anonimne osebe kazal znake opitosti od alkohola, enake znake pa so pri njem zaznali tudi policisti v postopku. Zaradi preiskovanja tega prekrška so bili policisti po prejemu anonimne prijave dolžni ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze potrebne za odločitev o prekršku. Ker je bil podan tudi sum vožnje pod vplivom alkohola, so bili dolžni in upravičeni odrediti tudi preizkus alkoholiziranosti.
Dejstvo, da so obdolženca izsledili, ko je bil z vozilom že parkiran na parkirišču na naslovu C. 1, dvomov v zakonitost ravnanja policistov ne vzbuja. Policisti namreč zaradi izvedbe postopka z obdolženim niso vstopili ne v stanovanje obdolženega, ta namreč stanuje povsem drugje (kar je razvidno iz navedb obdolženca o naslovu prebivališča, ki jih je dal sodišču ob zaslišanju-list. št. 24 spisa), prav tako obdolženi zgolj pavšalno navaja, da je tam, kjer je bil voden postopek zasebno zemljišče. Tudi če bi bilo to res, je treba izpostaviti lokalnemu prebivalstvu splošno znano dejstvo, da se na naslovu C. 1 nahaja stavba z zobno in okulistično ambulanto, pred katero je vsakomur dostopno parkirišče. Zato policisti s tem, ko so pristopili do obdolženca, ki je bil s svojim vozilom parkiran na tem parkirišču, niso posegli v njegovo zasebnost in zasebno lastnino obdolženca.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-6, 34/1-7, 60, 60/2, 66, 66/2.
invalidnost III. kategorije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - opravljanje kmetijske dejavnosti
Morebitna nepravilna ocena specialista medicine dela, prometa in športa o izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela ali poklica, zavarovancu ne more biti v škodo. Ker iz zdravniškega spričevala določno izhaja, da tožnica izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delo na kmetiji, bi bilo potrebno ugotoviti in oceniti ali, ter v kakšnem obsegu je prišlo do zmanjšanja zmožnosti od vključitve v zavarovanje na temelju opravljanja kmetijske dejavnosti. Šele ob takšnem materialnopravnem izhodišču bi bilo mogoče v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotoviti dejstvo invalidnosti.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 163.a. ZPP člen 2, 339, 339/2, 339/2-14.
invalidnost III. kategorije - kontrolni pregled
Ob morebitni odpravi izpodbijanih posamičnih upravnih aktov sodišče lahko prizna le tiste pravice in v takšnem obsegu, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje gredo po zakonu. Kontrolni pregled ni pravica iz obveznega invalidskega zavarovanja, temveč v primeru pričakovanega izboljšanja zdravstvenega stanja možnost nosilca zavarovanja, da po preteku določenega obdobja preveri, ali še obstajajo razlogi za priznano pravico. Sodba sodišča prve stopnje v delu izreka, po katerem kontrolni pregled ni potreben, nima podlage v tožbenem zahtevku. Sodba v tem obsegu tudi nima dejanskih niti pravnih razlogov. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati gre za sojenje extra petitum.
Pri tožniku je zaradi zdravstvenih težav potrebna tudi časovna razbremenitev v okviru III. kategorije invalidnosti. Zato mu je, ob pravilno uporabljeni 3. alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, zakonito priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami, vključno s časovno razbremenitvijo.
Če prvotni interes po vložitvi pritožbe odpade, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena. V konkretnem primeru sta namreč pravdni stranki sklenili (perfektno) sodno poravnavo, s katero sta se dogovorili, da so urejena vsa medsebojna razmerja iz predmetnega gospodarskega spora in zato ena proti drugi nimata nobenih zahtevkov več. To pa pomeni, da se pritožnikov pravni položaj z odločbo pritožbenega sodišča sploh ne bi mogel izboljšati.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1, 244.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - odobritev retrogradnega staleža - bolniški stalež za nazaj - začasna nezmožnost za delo za nazaj - imenovani zdravnik
Glede na to, da razlogi za odločanje o začasni nezmožnosti za delo za nazaj ne obstajajo, je potrebno upoštevati, da lahko imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija začasno nezmožnost za delo oceni največ za 3 dni nazaj od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri osebnem zdravniku.
Časovni okvir, ki omejuje osebnega zdravnika pri ugotavljanju začasne nezmožnosti po 244. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni vezan na datum predhodne ugotovitve imenovanega zdravnika, od kdaj je zavarovanec zmožen za delo (oziroma začasna zadržanost ni več utemeljena), temveč na datum izdaje zadnjega sklepa tega zdravnika, pa še to le v povezavi z nenadnim in nepričakovanim poslabšanjem zdravstvenega stanja.
plačilo razlike plače - vzorčni postopek - sodnik – osnova za obračun plače
Tožnica je s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači za čas od 1. 7. 2007 do 31. 12. 2007, to je za obdobje, v katerem je osnovo za obračun sodniške plače določal ZZDODP. Navedeno pomeni, da osnova za to obdobje ni bila določena s podzakonskim aktom, to je s sklepom Komisije Državnega zbora RS za volitve, imenovanja in administrativne zadeve - KVIAZ. KVIAZ je na podlagi 1. odstavka 24. člena ZPos dne 11. 2. 1993, na podlagi pooblastila Državnega zbora sprejel sklep, da se osnova za obračun plač poslancev zmanjša za 20%. Ob uveljavitvi ZSS je bila tako že določena osnova za obračun plače poslanca. Njena višina je bila enaka povprečni mesečni plači na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije, znižani za 20%. Takšna osnova je na podlagi 45. člena ZSS veljala tudi za obračun sodniške plače in na tej podlagi so bile sodniške plače tudi dejansko obračunane in izplačane. V spornem obdobju, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, tako osnova za obračun in izplačilo sodniških plač ni bila določena ne v 45. členu ZSS in tudi ne v sklepu KVIAZ-a, temveč v ZZDODP. Zato je bila tožnici plača v spornem obdobju zakonito obračunana v višini 80%.