Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, Uredba Dublin III člen 3, 3-2, 13, 13-1, 17, 33.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - Dublinska uredba - uredba Dublin III - Uredba Dublin II - razlogi za nepredajo - sistemske pomanjkljivosti - dokazovanje
Tožnik se je pred vložitvijo prošnje v Republiki Sloveniji nahajal v Bolgariji (podatki EURODAC), ki je tudi že odgovorila, da ga bo kot pristojna država članica obravnavala.
Ker pa je tožnik zatrjeval (in dokazoval) sistemske pomanjkljivosti azilnega sistema v Bolgariji oziroma nečloveško in poniževalno ravnanje, bi se morala tožena stranka obrazloženo opredeliti do dokazov, ki jih je predložil, in odločiti v skladu s členom 3(2) Uredbe Dublin III oziroma v skladu s to določbo (ki je zavezujoča in ne gre za diskrecijsko pravico) ugotavljati odgovorno državo članico.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014834
ZUS-1 člen 77. ZPP člen 339, 339/2-14. ZMZ člen 75.
mednarodna zaščita - predaja prosilcev Madžarski kot odgovorni državi - absolutna bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu - nespoštovanje odločbe in napotkov Vrhovnega sodišča - absolutna bistvena kršitev pravil postopka - glavna obravnava
Če Vrhovno sodišče zaradi kršitev pravil postopka v upravnem sporu, ki jih zakrivi prvostopenjsko sodišče, prvostopenjsko sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponoven postopek ter mu da navodila za nov postopek, je sodišče prve stopnje vezano na odločitev in napotke Vrhovnega sodišča, in mora samo odpraviti očitne kršitve, ne pa odpraviti upravni akt in zadevo vrniti upravnemu organu v nov postopek. Če v ponovljenem postopku ugotovi, da je dejansko stanje nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno, mora v skladu s 75. členom ZMZ opraviti glavno obravnavo in odločiti na podlagi dopolnjenega dejanskega stanja.
priznanje mednarodne zaščite - redni postopek - izpolnjevanje pogojev - dejanja preganjanja - pogoji za priznanje statusa begunca - pogoji za priznanje subsidiarne zaščite
Dogodki, ki jih je tožnica doživela, ne dosegajo kriterijev preganjanja oziroma ne kažejo na preganjanje zaradi političnega prepričanja, zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca.
Tožnica tudi ni navedla utemeljenih razlogov, da bi ob vrnitvi v izvorno državo bila soočena z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo.
Strah pred morebitno uvedbo kazenskega postopka sam po sebi ne more biti razlog za podelitev mednarodne zaščite. Podatki o slabih razmerah v izvorni državi (razseljene osebe, oboroženi spopadi) pa se nanašajo na izhod iz države, kjer pa tožnica ne živi.
Če Vrhovno sodišče razveljavi sodbo Upravnega sodišča zaradi bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu (pomanjkanje opredelitve sodišča prve stopnje do tožbenih navedb in nasprotje med listinami in njihovim povzemanjem v sodni odločbi) ter sodišču prve stopnje naloži, katera dejanja mora ponovno opraviti, je upravno sodišče dolžno tako odločitev Vrhovnega sodišča in njegove napotke upoštevati, ne pa odpraviti izpodbijani del in toženi stranki naložiti tisto, kar bi moralo storiti samo.
mednarodna zaščita - priznanje - mladoletni prosilec, ki med postopkom postane polnoleten - družinsko nasilje nad otroki oziroma mlajšimi polnoletniki - begunec - subsidiarna zaščita - procesna sposobnost starejših mladoletnikov
Polnoletni mlajši moški (mlajši polnoletnik) ne more spadati v „določeno družbeno skupino“ v smislu 2. člena ZMZ. Družinsko nasilje, ki bi grozilo mlajšemu polnoletniku ob vrnitvi v izvorno državo (Kosovo) ni resna škoda v smislu 28. člena ZMZ, saj lahko sam poskrbi zase (se odseli od doma, se takemu početju izogne ali upre), prijavi pristojnim organom, ki na Kosovu so in so mu sposobni nuditi zaščito, če bo dejanje nasilja prijavil.
ZMZ člen 30, 45, 46, 54, 55, 55/1. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 27/3, 64, 64/1-2, 64/1-3. ZUP člen 237, 237/2-3.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - obveznost osebnega razgovora - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nepopolna obrazložitev odločbe tožene stranke - krvno maščevanje - subsidiarna uporaba ZUP
V obravnavanem primeru pa je tožena stranka odločila o tožnikovi prošnji v pospešenem postopku na podlagi 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, torej bi morala glede na določbo druge alineje 46. člena ZMZ v tem primeru opraviti osebni razgovor vsaj v zvezi s 3. in 5. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
ZMZ člen 28, 28-2, 106. Direktiva sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 2, 15.
podaljšanje subsidiarne zaščite - oborožen spopad - standard prepričanje - sklicevanje na zadevo Elgafaji - Aboubacar Diakite - kvalifikacijska direktiva
Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta pri odločanju o tožnikovi prošnji oziroma tožbi upoštevala pravilne kriterije. Pravilno sta uporabila stališče v sodbi SEU Elgafaji (C-465/07) glede opredelitve podanosti resne škode v smislu 28. člena ZMZ. Ugovori o neustavnosti pa so pavšalni.
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3, 50/3, 80. ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
mednarodna zaščita - pravni interes za pritožbo – samovoljna zapustitev azilnega doma
Če je pritožnik samovoljno zapustil azilni dom po izdani sodbi 1. stopnje, zoper sodbo je vložil pritožbo, v dom pa se ni vrnil, se šteje, da nima pravnega interesa za pritožbo, zato je pritožba nedovoljena.
ZMZ člen 21, 21/2, 26, 28, 55, 55/1-1, 55/1-3, 55/1-5.
mednarodna zaščita – resna škoda – preganjanje - dokazno breme – glavna obravnava
Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi glede na citirane določbe 26. in 28. člena ZMZ niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca, prav tako pa tudi ne statusa subsidiarne oblike zaščite.
Dokazno breme v postopku odločanja o prošnji za mednarodno zaščito - še posebej, ko tožnika zastopa kvalificirani pooblaščenec - je deljeno med tožnikom (prvi in drugi odstavek 21. člena ZMZ) in toženo stranko (prvi odstavek 22. člena in peta alineja 23. člena ZMZ) in ga ne nosi samo tožena stranka.
Iz 22. člena Ustave ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je le sredstvo za izvajanje dokazov. Strankin predlog za razpis glavne obravnave mora biti zato obrazložen, stranka pa mora v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje. Tožnik tega s svojimi navedbami v konkretnem primeru ni izkazal, zato je sodišče prve stopnje odločilo brez glavne obravnave, na seji senata, ter s tem ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014819
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4, 352.
omejitev gibanja - podaljšanje omejitve gibanja - pravni interes za pritožbo - prenehanje učinkovanja omejitve gibanja - zavrženje pritožbe
Ker je podaljšanje omejitve gibanja prenehalo učinkovati 20. 7. 2014, si tožnik svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo uspel, ne more izboljšati.
ZMZ člen 3, 3-3, 33. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 18, 18/1-b, 26, 26/1.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - predaja odgovorni državi - Hrvaška - dokazno breme o kršitvah človekovih pravic
Če so izpolnjeni pogoji, predpisani v Dublinski uredbi, se prosilec preda v obravnavo pristojni državi, če ga ta sprejme, razen, če so podane okoliščine, zaradi katerih bi bile prosilcu v odgovorni državi kršene človekove pravice, pri čemer je trditveno in delno dokazno breme na prosilcu.
združitev družine - mladoletnik brez spremstva - osebni razgovor - nevročeno vabilo na osebni razgovor - preložitev osebnega razgovora - gibanje osebe s priznanim statusom begunca znotraj EU
Čeprav se od osebe, ki zaprosi za združitev družine, pričakuje aktivno sodelovanje, na kar tožena stranka pravilno opozarja, pa to ne more biti razlog, da tožena stranka, ob neizkazanem vabilu na osebni razgovor in ob dejstvu, da CSD z njim ni uspel vzpostaviti stika, ne bi le-tega preložila in počakala na trenutek, da se tožnik v Republiko Slovenijo vrne oziroma na ustrezen način izkaže, da tega nima namen storiti.
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 21, 21/3, 28, 28-3, 52, 52/1-1, 91, 91/2. ZUS-1 člen 77. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita – spor polne jurisdikcije – priznanje statusa begunca – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu postopka -
V postopkih za priznanje mednarodne zaščite temelji ugotavljanje dejanskega stanja v posameznem primeru (tretji odstavek 21. člena ZMZ) na izjavah prosilca, zato je odločitev pristojnega organa v takšnih primerih odvisna od prepričljivosti, verodostojnosti in konsistentnosti prosilčevih izjav.
mednarodna zaščita – subsidiarna zaščita – denarno nadomestilo osebi s priznano subsidiarno zaščito za nastanitev na zasebnem naslovu - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba tožene stranke
93. člen ZMZ ureja različne primere denarnih nadomestil osebi s priznano mednarodno zaščito. Zato je potrebno ugotoviti dejansko stanje.
omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - prosilec navedel druge osebne podatke kot v drugih prošnjah
Določba o omejitvi gibanja (51. člen ZMZ) vsebuje splošni preventivni namen, da se preprečijo v naprej nedoločljiva ravnanja prosilca za mednarodno zaščito in neželene posledice, ki niso v javnem interesu. Če prosilec ne želi razkriti svoje identitete ali zavaja azilni organ, morebitnih (bodočih) neželenih ravnanj ni mogoče individualizirati in predvideti. Na podlagi tožnikovih ravnanj – dejstva, da ni predložil identifikacijskega dokumenta in da je z različnimi podatki o svoji identiteti zavajal azilne organe, je tožena stranka ob upoštevanju načela sorazmernosti po presoji Vrhovnega sodišča pravilno ocenila, da bo lahko le z odrejenim ukrepom, ki se bo izvajal v centru za tujce, zagotovila tožnikovo navzočnost in meritorno odločila o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, oziroma če bo tožnik predložil uradni identifikacijski dokument, ugotovila njegovo istovetnost.
ZMZ člen 21, 21/1, 21/2, 30, 51, 51/1-1, 51/4. ZUP člen 164, 164/1, 164/2. Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
Ugotavljanje tožnikove istovetnosti in način tega ugotavljanja sta stvar dejanskega stanja, ki ga v upravnem postopku ugotavlja samostojno upravni organ, ki ta postopek vodi.
Kot dokazi, na podlagi katerih se ugotovijo dejstva, na njihovi podlagi pa izda odločba, se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari, med drugim tudi dokazi (neposredni ali posredni), ki jih predloži stranka, in izjava stranke (164. člen ZUP v zvezi s 30. členom ZMZ).
ZMZ člen 21, 22, 23, 51, 51/1-1, 51/4. Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZTuj-2 člen 97.
Za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja prosilčeve istovetnosti ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je prišel v Republiko Slovenijo brez dokumentov s sliko, ampak se ukrep na tej podlagi lahko odredi le, če obstaja tudi dvom v verodostojnost zatrjevane identitete.
Tožnik je Republiko Hrvaško že dvakrat zapustil in nelegalno prišel v Republiko Slovenijo (enkrat je bil že vrnjen v Republiko Hrvaško), sam je povedal, da je na Hrvaško prišel brez dokumentov, ilegalno prestopil mejo, torej je vstopil v državo članico nezakonito iz tretje države, pred tem nelegalno prestopal meje med državami – kar kaže na obstoj znatne nevarnosti, da bo pobegnil in s tem onemogočil izvedbo postopka, to je predajo odgovorni državi članici.
ZMZ člen 28, 28-3, 106, 106/1, 106/3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 15, 15-c. ZUS-1 člen 77.
podaljšanje subsidiarne zaščite - varnostna situacija v izvorni državi - resna škoda - individualna grožnja - samovoljno nasilje - kvalifikacijska direktiva - razlaga Sodišča Evropske unije - razlaga Evropskega sodišča za človekove pravice - intenzivnost nasilja - realna grožnja za življenje in osebnost prosilca - časovna veljavnost novele ZMZ
Ker je sodišče prve stopnje glede pojmov „samovoljno nasilje“ in „individualne grožnje“, postavilo svoj standard, ne da bi pravilno upoštevalo sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Elgafaji in 15. c člen Kvalifikacijske direktive, se ni opredelilo do dejanskih ugotovitev (o stopnji samovoljnega nasilja v izvorni državi) v odločbi tožene stranke, ki je zavrnila prosilčevo prošnjo.
ZMZ člen 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZUS-1 člen 33, 33/1-2, 36, 36/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilca zaradi predaje odgovorni državi - neznano nahajanje prosilca - pravni interes za ugotovitev nezakonitosti sklepa o omejitvi gibanja - ugotovitvena tožba
Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, kar potrjujejo podatki v predloženih spisih, je tožnik v tožbi zahteval (poleg odprave izpodbijanega akta) tudi, „da sodišče ugotovi, da je bilo z izvajanjem ukrepa odvzema osebne svobode z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce nezakonito poseženo v njegovo pravico do osebne svobode iz 19. člena Ustave RS“. V tožbi je torej tožnik postavil (tudi) zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega sklepa tožene stranke (druga alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1), kar pa je sodišče prve stopnje prezrlo. V predhodnem preizkusu tožbe ni preizkusilo, ali je tožnik (kljub dejstvu, da je samovoljno zapustil kliniko, v kateri je bil hospitaliziran, in se tudi v Center za tujce ni vrnil) izkazal svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1) za izdajo ugotovitvene sodbe v zvezi z zatrjevanim posegom v njegovo ustavno pravico do osebne svobode. Ker tega ni storilo, je bil predhodni preizkus procesnih predpostavk za dopustnost tožbe v obravnavani zadevi pomanjkljivo opravljen.