krivdna odgovornost izvajalca javne službe – čiščenje javnih površin – povračilo škode ob padcu na pločniku
Obstoj lastninske pravice na parceli (torej pločniku, na katerem je prišlo do poškodbe) ni bistven za obstoj odgovornosti vzdrževanja in čiščenja pločnikov. Relevantno je, kdo upravlja pločnik in je posledično dolžan zanj skrbeti. Dejstvo, da cesta ob pločniku v konkretni zadevi ni javna cesta, še ne pomeni, da cesta in pločnik ob cesti nista javna površina in da ne moreta biti predmet obveze javne službe.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Za upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo in z dela delavcu ni treba dokazovati, na kakšen način prihaja na delo in kakšni so njegovi dejanski stroški. Za dneve, ko pride na delo (evidenco prisotnosti vodi delodajalec), je upravičen do povračila najmanj v višini stroškov javnega prevoza.
Dobro vero o lastništvu je mogoče graditi tudi na drugih okoliščinah in ne zgolj na zemljiški knjigi, ki bi izkazovala (iz določenega razloga neveljaven) vpis lastninske pravice na priposestvovalca.
Nezadostna substanciranost tožnikovih tožbenih trditev terja formalno popravo tožbe v navedenih smereh oziroma njeno dopolnitev na podlagi 2. odstavka 105. člena oziroma 108. člena ZPP. Zato je posledično procesno pomanjkljiva tudi izpodbijana zamudna sodba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065244
ZOR člen 154, 154/1, 266, 591, 591/1, 591/2. ZPSPP člen 26. ZPP člen 318, 318/3.
zakup – zakupna pogodba – najemna pogodba – odtujitev v zakup dane stvari – odtujitev po izročitvi v zakup – povzročitev škode – podlaga za odgovornost – poslovna odškodninska odgovornost – neposlovna odškodninska odgovornost – navadna škoda – izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe
Odškodninsko odgovornost drugotožene stranke je iskati v kršitvi njene pogodbene obveznosti, ker je ravnala v nasprotju s 26. členom ZPSPP, po katerem se najemna pogodba lahko odpoveduje le sodno.
Dejstvo, da je bila občina seznanjena s postopkom izpraznitve in so se v njenih prostorih o tem vršili sestanki, še ne pomeni, da bi ji bilo mogoče očitati protipravno ravnanje. Občina oziroma župan kot njen zakoniti zastopnik nista dajala navodil ali usmeritev v zvezi z nezakonito izpraznitvijo kegljišča. Prav nasprotno, iz njegovega zaslišanja izhaja, da je občina soglašala le s tako izpraznitvijo, ki bi imela podlago v sodni odločbi.
V kolikor iz izvedenih dokazov ne izhaja taka višina škode, kot je opredeljena v tožbi, je to stvar dokazne ocene, torej vprašanja, ali in v kolikšni meri je tožnica zmogla dokazno breme glede višine vtoževane škode in ne vprašanje sklepčnosti tožbe.
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del
Naravo skupnega sporazuma je imela torej le tarifna priloga Pravilnika 98, ne pa njegov normativni del, ki vključuje 11. člen. Tožeča stranka bi zato spremembo takšnega sporazuma zato lahko dosegla le po postopku, ki ga je predpisal zakon. V izpodbijani sodbi ni ugotovitev (tega pa tožnik tudi sicer ni zatrjeval), da bi bil Pravilnik 06 sprejet po takšnem postopku. Zato ne more imeti učinka sporazuma, ki je bil takrat veljavni zakonski ureditvi lahko podlaga za zaračunavanje nadomestila.
vknjižba lastninske pravice - Zakon o ratifikaciji pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij – vračanje tujega premoženja
Pri odločanju o vknjižbi lastninske pravice predlagatelja je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz določb BHRUPR, ki v 2. členu določa, da imajo fizične in pravne osebe ene pogodbenice, ki so pridobile lastninsko in druge stvarne pravice na nepremičninah na teritoriju druge pogodbenice na teritoriju te pogodbenice enako pravno varstvo pred sodišči in drugimi državnimi organi kot je zajamčena domačim fizičnim in pravnim osebam. Za lastninsko pravico in druge stvarne pravice pa se v smislu te pogodbe štejejo tudi pravice uporabe, upravljanja in razpolaganja pridobljene na sredstvih v družbeni lastnini na odplačen način.
Določila ZDen o vračanju v naravi se lahko nanašajo le na vračanje podržavljenega premoženja, ki je v sredstvih domačih pravnih oseb, to pa so po prej veljavnem zakonu o podjetjih le pravne osebe, ki imajo sedeže na območju Republike Slovenije. V primeru vračila v obliki sredstev tujega podjetja v naravi, če ta sredstva ležijo v Republiki Sloveniji, bi šlo v takšnem primeru za nedopusten poseg v premoženje tujega podjetja.
osebni stečaj – odpust obveznosti – zakonske ovire – obstoj premoženja za poplačilo upnikov
Institut odpusta obveznosti je v zakonu predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov.
Besedna zveza „nagrada za narok“ po tarifni številki 3102 pomeni, da priznanje stroškov po navedeni tarifni številki vključuje priznanje stroškov za vse opravljene naroke, kar pomeni, da se nagrada za narok v eni pravdni zadevi prizna zgolj enkrat in ne za vsak narok posebej.
res iudicata – odločanje o pravnomočno razrešenem razmerju – pripoznava tožbenih zahtevkov - prekoračitev meje procesno veljavnih tožbenih zahtevkov – nedopustno odločanje o spremenjenih tožbenih zahtevkih – ugovor zastaranja – odškodnina – stroški postopka
Sodišče prve stopnje je z odločanjem o zvišanih tožbenih zahtevkih, ki so jih tožnice uveljavljale iz identičnega škodnega dogodka (in brez trditev o potencialno novo nastali prepovedani škodi), vodilo postopek in odločalo o pravnem razmerju, ki je bilo že razrešeno s pravnomočno sodno odločbo. Navedeno pomeni, da je sodišče kršilo pravilo „res iudicata“ (prvi odstavek 274. v zvezi s 319. členom ZPP), s čimer je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb ZPP,
zavrženje tožbe – nagrada za postopek – ugovor zoper sklep o izvršbi - nagrada za redno pravno sredstvo
Toženi stranki priglašenih stroškov nagrade za postopek po tar. št. 3100 ni mogoče priznati, saj v pravdnem postopku pooblaščenec tožene stranke ni opravil niti ene pravne storitve, za katero bi bil upravičen do odvetniške nagrade.
OZ člen 140, 154, 154/4, 944, 965. ZOZP člen 7, 20. ZPP člen 254.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – direktna tožba – zavarovalnica – ugovori zavarovalnice – prirejena prometna nesreča
Proti oškodovancu, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, zavarovalnica z ugovorom o nameščeni prometni nesreči lahko uspe le, če dokaže vnaprejšnji dogovor med voznikom in sopotnikom za tako nesrečo, oziroma sopotnikovo namerno sodelovanje pri prirejanju nesreče.
Predlagateljica ni podala predloga za vknjižbo lastninske pravice, pač pa predlog za vknjižbo izbrisa lastninske pravice nasprotne udeleženke in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, zato je zemljiškoknjižno sodišče s sklepom, s katerim je dovolilo vknjižbo lastninske pravice predlagateljice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, odločalo mimo predloga.
domneva umika tožbe – izostanek tožeče stranke s poznejšega naroka za glavno obravnavo - pravico do sodnega varstva
V primeru, ko tožeča stranka ne pristopi na kakšen poznejši narok za glavno obravnavo, velja domneva umika, če njenih učinkov ne prepreči izjava tožene stranke o nestrinjanju z umikom. Nadaljevanje postopka je torej v takšnem primeru odvisno od volje tožene stranke.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0069008
ZIZ člen 170, 170/1, 170/2. ZZK-1 člen 5, 86, 86/1, 87, 87/2, 134, 134/1. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2.
posledice začetka stečajnega postopka – ločitvena pravica – ustavitev izvršbe – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – zastavna pravica – načelo začetka učinkovanja vpisov
Dan zaznambe sklepa o izvršbi in s tem dan pridobitve zastavne in ločitvene pravice na nepremičninah je določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa, torej po trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Upnik zastavno in s tem tudi ločitveno pravico pridobi z učinkom za nazaj, od trenutka vpisa plombe, zato ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da upnik še ni pridobil ločitvene pravice na obravnavanih nepremičninah. V trenutku izdaje izpodbijanega sklepa je namreč glede teh nepremičnin tekel tudi zemljiškoknjižni postopek, ki še ni bil končan, ugotovitev o (ne)obstoju ločitvene pravice upnika na dolžnikovih nepremičninah pa je zaradi posebnosti zemljiškoknjižnega postopka – načela začetka učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo iz 5. člena ZZK-1 – odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča, ali bo zaznamovalo sklep o izvršbi ali ne.
Stroški postopka VL 147105/2009 ne morejo biti poplačani iz kupnine za nepremičnino, saj niso bili potrebni za postopek izvršbe na nepremičnino.
Stališče sodišča prve stopnje, da se prednostno ne poplačajo niti izvršilni stroški, povezani s postopkom prodaje dolžnikove nepremičnine, ni pravilno. Po ZIZ se prednostno poplačajo stroški izvršilnega postopka vseh upnikov neodvisno od tega, ali se zaradi njihovega poplačila vodi (ta) izvršilni postopek (načelo realne prioritete). Ni pomembno, ali je s sklepom o izvršbi dovoljena tudi izterjava vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov (in ne le stroškov predloga za izvršbo, odmerjenih s sklepom o izvršbi), saj zakon ne zahteva, da bi upnik za prednostno poplačilo izvršilnih stroškov v postopku izvršbe na nepremičnino moral že pridobiti poplačilno pravico. Edini pogoj je pravočasna prijava stroškov, to je do konca razdelitvenega naroka, stroški pa se poplačajo tudi, če sklep, s katerim so priznani, še ni pravnomočen.
pogoji za določitev sodnih penalov – začasna odredba kot podlaga za določitev sodnih penalov – pravna narava sklepa o začasni odredbi – začet izvršilni postopek
1. Sklep o začasni odredbi je izvršilni naslov. Kot tak bi torej po tem kriteriju lahko bil podlaga za naložitev sodnih penalov. Ker pa ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku tudi učinek sklepa o izvršbi, se v obravnavani zadevi zastavlja vprašanje vpliva te njegove zakonske lastnosti v primeru, ko upnik na njegovi podlagi predlaga tudi naložitev sodnih penalov.
2. Tretji odstavek 212. člena ZIZ namreč določa, da lahko upnik zahteva plačilo sodnih penalov vse dotlej, dokler ne predlaga izvršitve sodne odločbe iz prvega odstavka 212. člena ZIZ (v obravnavani zadevi je to začasna odredba). Ker je ta predlog (za izvršitev začasne odredbe kot izvršilnega naslova) glede na obrazloženo že po naravi stvari sestavni del samega predloga za izdajo začasne odredbe (v obravnavanem primeru se tako predlaga izrek denarne kazni kot to določa 226. člen ZIZ), po mnenju pritožbenega sodišča upnik nima več pravice predlagati naložitve sodnih penalov dolžniku.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – nepremičninska izvršba – pristop k izvršbi
Odločilno je, kakšen vpliv imajo procesna dejanja upnikov, če gre za izvršbo za poplačilo terjatev več upnikov, ko vsak naslednji upnik pristopi k že začeti izvršbi. Po mnenju pritožbenega sodišča imajo upniki v pristopnih zadevah v razmerju do upnika iz vodilne zadeve v dispozitivnih ravnanjih položaj navadnih sosopornikov. Upoštevati je treba tudi, v kateri fazi postopka je predlagan odlog izvršbe. Posamezen upnik lahko predlaga le odlog plačila svoje terjatve, ne more pa preprečiti prodaje nepremičnine. Če gre za procesna dejanja, ki nanašajo že neposredno na prodajo nepremičnine, se mora s predlogom za odlog izvršbe upnika iz vodilne zadeve strinjati vsak posamezen upnik iz pristopnih zadev, saj bi z ugoditvijo predlogu za odlog izvršbe enega upnika prišlo tudi do odloga prodaje nepremičnine.