spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pristop na narok z zamudo - sodba na podlagi odpovedi - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti
Sodbo, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). S pritožbo tožena stranka uveljavlja kršitev določbe 455. člena ZPP. To pa ni razlog, iz katerega bi se sodba v postopku v sporih majhne vrednosti lahko izpodbijala. V obravnavanem sporu bi pritožbeno sodišče kršitev določbe 455. člena ZPP lahko presojalo zgolj v zvezi s kršitvijo 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, torej v primeru, ko bi sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi odpovedi v nasprotju z določbo 455. člena ZPP.
priposestvovanje - služnost - tek priposestvovalne dobe
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer pravilno ugotavlja, da je priposestvovalna doba za priposestvovanje vtoževane služnosti lahko začela teči šele v trenutku, ko je tožnik pridobil lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, saj služnosti na lastni stvari ni mogoče pridobiti, vendar pa nato zmotno zaključi, da je tožnik postal lastnik gospodujoče nepremičnine šele na podlagi pravnomočne sodbe. Tožnik je namreč lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem, na podlagi določbe četrtega odstavka 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).
plača – razlika v plači – količnik za izračun osnovne plače – dokončna in pravnomočna odločba
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači med 90 % in 85 % osnovne plače za določeno delovno mesto ni utemeljen, saj je tožnica v vtoževanem obdobju prejemala plačo po količniku za izračun osnovne plače, določenem v odločbi tožene stranke, zoper katero se ni pritožila. Ker je odločba s tem postala dokončna in pravnomočna, je sodišče nanjo vezano.
Dokazno breme, da je bil pasivni družbenik, je vselej na družbeniku, ki mora zatrjevati in dokazati, da glede na položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe iz sodnega registra in da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo, pri čemer ga zgolj dejanska neaktivnost ne more razbremeniti odgovornosti.
ZIZ člen 226, 226. ZPP člen 426, 426. SPZ člen 33, 33/1, 33, 33/1.
posest - spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti
V pravdah zaradi motenja posesti je razpravljanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih izključeno na podlagi 426. čl. ZPP in 1. odst. 33. čl. SPZ ter omejeno le na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
Da bi bilo podano motenje posesti, mora biti podana tudi taka sprememba dejanskega stanja, ki ima tudi praktičen pomen. Dejanje tožene stranke pa ni bilo tako, ki bi onemogočilo tožnici normalno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo, šlo je za enkraten prehod, ki se očitno pozneje tudi ni ponovil.
plača – razlika v plači – količnik za izračun osnovne plače – dokončna in pravnomočna odločba
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači med 90 % in 85 % osnovne plače za določeno delovno mesto ni utemeljen, saj je tožnica v vtoževanem obdobju prejemala plačo po količniku za izračun osnovne plače, določenem v odločbi tožene stranke, zoper katero se ni pritožila. Ker je odločba s tem postala dokončna in pravnomočna, je sodišče nanjo vezano.
plača – razlika v plači – količnik za izračun osnovne plače – dokončna in pravnomočna odločba
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači med 90 % in 85 % osnovne plače za določeno delovno mesto ni utemeljen, saj je tožnica v vtoževanem obdobju prejemala plačo po količniku za izračun osnovne plače, določenem v odločbi tožene stranke, zoper katero se ni pritožila. Ker je odločba s tem postala dokončna in pravnomočna, je sodišče nanjo vezano.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki kot poslovni razlog navaja ukinitev delovnega mesta komercialista na določenem območju, ni zakonita, saj je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da to delovno mesto pri toženi stranki ni bilo ukinjeno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066003
ZP-1 člen 22, 135, 138, 202a, 202a/5. ZVCP-1 člen 130, 130/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – nejasen izrek sodbe sodišča prve stopnje – navedba podatkov o vozniškem dovoljenju - bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Izrek sodbe sodišča prve stopnje, s katero je izreklo sodišče obdolžencu zaradi izrečene stranske sankcije 18 kazenskih točk na podlagi 22. člena v zvezi s 5. odstavkom 202.a člena ZP-1 še prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki jih je posedoval obdolženec na dan, ko je storil obravnavani prekršek, ni pa navedlo podatkov o datumu izdaje vozniškega dovoljenja niti številke vozniškega dovoljenja, ni nejasen in ni podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku.
denacionalizacijski postopek - tožba na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe
Tožeča stranka glede na podano zahtevo za denacionalizacijo ne more zahtevati varovanja tistega dela zahtevka, ki se nanaša na odškodnino na način, da uveljavlja ničnost kupne pogodbe v zvezi z nepremičninami 401/8 in 401/9 in na pravilnost odločitve prve stopnje zato tudi nima vpliva dejstvo, da je sporna pogodba sicer bila sklenjena po tem, ko je bil že uveden denacionalizacijski postopek.
plača – razlika v plači – količnik za izračun osnovne plače – dokončna in pravnomočna odločba
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači med 90 % in 85 % osnovne plače za določeno delovno mesto ni utemeljen, saj so tožeče stranke v vtoževanem obdobju prejemale plačo po količniku za izračun osnovne plače, določenem v odločbah tožene stranke, zoper katere se niso pritožile. Ker so odločbe s tem postale dokončne in pravnomočne, je sodišče nanje vezano.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj zunajzakonske skupnosti pred uveljavitvijo ZZZDR - skupno premoženje - skupna lastnina
Sodišče prve stopnje je štelo namreč, da bi zunajzakonska skupnost med tožnico in dolžnikom lahko obstajala šele od 1.1.1977, ker je institut zunajzakonske skupnosti v naši pravni ureditvi priznan šele od uveljavitve ZZZDR, in bi lahko šele od tedaj dalje pridobivala skupno premoženje.
Institut zunajzakonske skupnosti je bil res uzakonjen z ZZZDR, ki je začel veljati 1.1.1977, in je v 12. členu določal, da dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. To pa ne pomeni, da so se elementi zunajzakonske skupnosti in posledično nastanek skupnega premoženja v zunajzakonski skupnosti presojali šele od 1.1.1977 dalje, saj je sodna praksa priznavala nastanek skupne lastnine (skupnega premoženja) v zunajzakonski skupnosti že pred uveljavitvijo ZZZDR. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da bi zunajzakonska skupnost med tožnico in dolžnikom lahko obstajala šele od 1.1.1977, ko je bila pravno priznana z ZZZDR, in bi lahko šele od tedaj dalje pridobivala skupno premoženje.
Kupcem ni mogoče očitati, da niso bili dovolj skrbni in od njih tudi ni mogoče zahtevati, da bi preverjali zakonski status razpolagalca in pravni status predmeta razpolage.
mirovanje postopka - sprememba naslova - vročanje s pritrditvijo pisanj na sodno desko - opustitev predloga za nadaljevanje postopka - domneva umika tožbe
Ker je tožeča stranka med pravdo spremenila svoj naslov in tega ni sporočila sodišču prve stopnje do glavne obravnave, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko ji je vročitev sodnih pisanj opravljalo s pritrditvijo na sodno desko. Zato se tudi utemeljeno šteje, da je bila na glavno obravnavo pravilno vabljena in ko je to predlagala navzoča prvotožena stranka, je sodišče prve stopnje utemeljeno odredilo mirovanje postopka, zaradi česar so nastopili pravni učinki tega procesnega inštituta v smislu člena 210 ZPP.
sprememba pravnomočne sodbe - obnova kazenskega postopka - upravičenci za vložitev zahteve za obnovo
Državni tožilec je po smrti "obsojenca" upravičen vložiti zahtevo za spremembo pravnomočne odločbe - "priglasitve okrajnega ljudskega odbora", na podlagi katerega je bilo po 28. členu ZKIK osebi odvzeto premoženje.
disciplinski postopek – odklonitev dela – nadurno delo – opomin
Ker je bilo nadurno delo tožnicama odrejeno nezakonito (ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji po ZDR ali kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti), ju tožena stranka zaradi njunega izostanka ne bi smela spoznati za odgovorni za disciplinsko kršitev in jima izreči opomina.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje – revizija zoper sklep o zavrženju revizije – postulacijska sposobnost
V obravnavanem primeru bi bila taka (druga) revizija dovoljena, saj 3. odst. 384. čl. ZPP določa, da je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Vendar pa morajo biti tudi v tem primeru podane vse temeljne procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje revizije, med katere spada tudi postulacijska sposobnost. Revizija bi bila v obravnavanem primeru dovoljena le, če bi bila prav odsotnost postulacijske sposobnosti stranke tisti razlog, zaradi katerega bi bila prva revizija zavržena in bi zato pravilnost teh razlogov bilo potrebno presojati v revizijskem postopku.
stroški izobraževanja – vrnitev stroškov izobraževanja – svoboda dela – presoja ustavnosti – pobotni ugovor
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto določena v pogodbi o zaposlitvi, ki jo je sklenil kot sodniški pripravnik, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.