TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu glede četrotožnice (tretji odstavek izreka) ter v odločitvi o pravdnih stroških (del prvega odstavka izreka) razveljavi ter v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem obsodilnem delu spremeni tako, da ta del prvega odstavka izreka in drugi odstavek izreka sedaj v celoti glasita:

"Tožena stranka je dolžna plačati prvotožnici znesek 5.000,00 (pet tisoč 00/100) EUR, drugotožnici znesek 6.800,00 (šest tisoč osemsto 00/100) EUR ter tretjetožniku znesek 8.000,00 (osem tisoč 00/100) EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.1.2007 dalje do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo.

V presežku se tožbeni zahtevek prvotožnice zavrne."

V ostalem se pritožba tožeče stranke ter v celoti pritožba tožene stranke zavrneta.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

V skladu s tretjim odstavkom 133. člena OZ je v primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, mogoče zahtevati samo povrnitev škode, ki presega običajne meje. Vprašanje, ali so običajne meje presežene, je pravno vprašanje, pravni standard običajne meje pa mora v vsakem konkretnem primeru napolniti sodišče. Pri tem so mu izsledki izvedenskega mnenja lahko v pomoč, ne sme pa sodišče na izvedenca tega vprašanja prelagati. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je za merilo preseganja običajnih meja potrebno upoštevati (vsaj) kritične vrednosti hrupa, ki ga povzroča cestni promet, če ne že (nižjih) mejnih vrednosti. Čeprav življenje v urbanem okolju od posameznikov terja določeno prilagoditev in toleranco do imisij, pa od posameznika vendarle ni mogoče pričakovati, da bo (brez primerne odškodnine) trpel imisije, ki utegnejo že ob kratkotrajni izpostavljenosti prizadeti njegovo zdravje. Ker je izvedenec na območju, kjer tožniki živijo, ugotovil preseganje kritične vrednosti imisij hrupa, je s tem poseženo v osebnostne pravice tožnikov, kamor spada tudi pravica do zdravega življenjskega okolja, zaradi česar so upravičeni do odškodnine za duševne bolečine, ki jih ob tem trpijo.