smrt stranke - prekinitev izvršbe - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - sprememba dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo - prehod obveznosti na novega dolžnika - prehod terjatve ali obveznosti - prehod zapustnikovih dolgov na dediče - izvršba zoper dolžnikove dediče - zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - ustavitev izvršilnega postopka
Postopek nadaljevanja izvršbe zoper novega dolžnika je predlagalne narave, pogoj, da sodišče predlagano spremembo dopusti, pa je, da upnik prehod obveznosti na novega dolžnika izkaže z ustrezno listino. Sodna praksa sicer dopušča stališče, da zlasti ob uporabi določbe prvega odstavka 37. člena ZIZ izvršilno sodišče v primeru dolžnikove smrti (lahko) tudi sámo nadaljuje postopek zoper dediče, vendar pa se tudi v tem primeru zahteva sklep o dedovanju kot kvalificirana listina iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ. Če pa prehoda dolga ni mogoče dokazati s sklepom o dedovanju (ker npr. ker ni bilo zapuščinske obravnave, ker ni bilo zapuščine – 203. člen ZD, kot je to tudi v konkretnem primeru) se lahko pravno nasledstvo le še dokazuje s sodbo iz pravde na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dediča.
Sodišče prve stopnje je pri zapuščinskem sodišču opravilo poizvedbe o dedičih dolžnika, ter ugotovilo, da zapuščinska obravnava po pokojnem dolžniku ni bila opravljena, saj po podatkih iz smrtovnice izhaja, da pokojni ni imel premoženja. Z opravljenimi poizvedbami je torej seznanilo upnika in ga s sklepom pozvalo, naj sporoči, ali predlaga nadaljevanje postopka ter v tem primeru navede tudi osebe, zoper katere predlaga nadaljevanje, obenem pa ga je opozorilo, da bo v nasprotnem primeru izvršbo ustavilo. Tak poziv je skladen z določbami četrtega odstavka 24. člena ZIZ, saj sta, kot rečeno, breme izkazovanja prehoda obveznosti na novega dolžnika in predlagalna dolžnost glede nadaljevanja izvršilnega postopka na upniku, breme poizvedovanja, ki ga v pritožbi upnik nalaga sodišču, pa je pretirano in brez zakonske podlage. Ker upnik takega predloga ni podal, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo.
V ugotovljenih okoliščinah, ko je tožnik postavljal varnostno ograjo na nezavarovanem AB zidu, širokem 50 cm, z možnostjo padca z zidu v globino 8,5 m, je potrebno uporabiti pravila o objektivni odgovornosti (149. člen OZ), saj gre za delo, pri katerem vedno obstaja možnost, da tudi iz nezakrivljenih razlogov pride do padca.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - upoštevanje otrokovih želja - zavračanje stikov - odtujevanje otroka - korist mladoletnega otroka - odvzem otroka staršem - ugovor zoper zapisnik
Z odločitvijo o odvzemu otroka staršem je povezana tudi odločitev o stikih med otrokom in starši ter vprašanje preživljanja.
Res je izražena otrokova želja, da živi pri očetu ter da z materjo nima nobenih stikov, močna, vendar pa sodišče takšne želje ne more upoštevati, saj je z veliko verjetnostjo izražena pod vplivom očeta. Izvedenka bo morala pretehtati, ali je mladoletni B. že tako odtujen od matere, da odnosa z materjo ni več mogoče vzpostaviti na noben način, da bi se otrok ob njej lahko počutil varnega, oziroma, ali je večja škoda nadaljnja izpostavljenost otroka s strani očeta ali da se otroka odvzame in se ga začasno namesti v zavod z namenom, da se čustvena zloraba prekine.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1, 3. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11. ZIZ člen 10, 10/2, 63, 63/1, 68, 68/5. ZNP-1 člen 1, 1/2, 100.
zahteva za vrnitev otroka - postopek zavarovanja - protipraven odvzem otroka - vrsta postopka - vrnitev otroka v državo izvora - običajno bivališče - vzpostavitev prejšnjega stanja - začasna ureditev stanja - obnova postopka - pravilna uporaba materialnega prava - uporaba določb ziz
Sklep o vrnitvi otroka na podlagi Haaške konvencije je po vsebini še vedno najbližji začasni odredbi. Pritožbene navedbe, da mora sodišče tak postopek na podlagi drugega odstavka 1. člena ZNP-1 izvesti po pravilih nepravdnega postopka, niso utemeljene. A tudi v skladu s 100. členom ZNP-1 se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje.
Sklep, s katerim je sodišče dolžniku naložilo takojšnjo vrnitev otrok v Švico, ki je po svoji pravni naravi, kot je bilo obrazloženo, najbližje sklepu o začasni odredbi, ni eden tistih, v katerem je obnova postopka dovoljena.
Bistvena je v zvezi s prejemki nasprotnega udeleženca pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da odvetniška pisarna nasprotnega udeleženca dobro in z dobičkom posluje, in pravilni zaključki o zmožnosti nasprotnega udeleženca glede na izkazane visoke zneske denarja, ki so nakazani na TRR nasprotnega udeleženca.
Ob izpovedbi nasprotnega udeleženca, da ima v povprečju mesečne stroške okoli 500-600,00 EUR, se izkaže za pravilno sklepanje predlagatelja v odgovoru na pritožbo, da v kolikor bi nasprotni udeleženec res prejemal zgolj zatrjevani mesečni prihodek 814,86 EUR (iz naslova davčno ugotovljenega dobička iz poslovanja za leto 2020), ne bi zmogel plačevati preživnine 444,32 EUR, česar pa ne zatrjuje (tudi sicer ni sporno, da preživninsko obveznost redno izpolnjuje). Tudi navedeno kaže, da nasprotni udeleženec očitno iz svoje dejavnosti odvetništva prejema višje mesečne prejemke, kot je zatrjeval.
izvedensko mnenje - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - relativna bistvena kršitev določb postopka - tekoče stopnice - nastanek škode
Izvedenec ni podal mnenja o mehanizmu nastanka poškodbe z medicinskega vidika, pač pa je, upoštevaje izpovedbe tožnice in prič, ugotovil, kar pritožbeno ni sporno, da je tožnica stopila prva na tekoče stopnice, naslednja je bila njena mati in za njo je stopila tožničina stara mati - priča A. A., in glede na te izpovedbe ter oceno, da ne more priti do takšne spolzkosti površine stopnic, da bi posledično uporabnik padel pri pravilni uporabi stopnic, ocenil, da se je tožnica poškodovala pred vrhom tekočih stopnic ter da je poškodbo povzročil spotik in ne zdrs. Sodišče prve stopnje upravičeno glede mesta padca ni sledilo tožnici in njeni materi, pač pa izvedencu in ob pravilni dokazni oceni tožnice in prič pravilno ocenilo, da do nastanka poškodbe tožnice ni moglo priti na začetku stopnic - spodaj, in sicer tako zaradi fizikalnih lastnosti (časovne in krajevne razdalje) kot tudi zaradi same narave utrpelih poškodb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00051813
OZ člen 103, 299, 299/1. ZVPot člen 1, 1/2. ZPP člen 339, 339/2-8.
pogodba o izrednem limitu - pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - dvostranske vzajemne pogodbe - limitna pogodba - odstop od pogodbe - kršitev pogodbe - pojem potrošnika
Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko skladno s 103. členom OZ druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod zakonskimi pogoji odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu.
V skladu z drugim odstavkom 1. člena ZVPot je potrošnik fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti. Vse sporne pogodbe je toženec sklenil kot samostojni podjetnik, očitno za potrebe opravljanja svoje dejavnosti (nasprotnega ne trdi) in ne kot potrošnik. V obravnavanem sporu zato določbe o varstvu potrošnikov niso relevantne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00051816
ZPP člen 142, 142/4, 214. OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo za izvedeno delo - ustna pogodba - trditveno in dokazno breme - prevalitev procesnega dokaznega bremena - vabilo na narok za glavno obravnavo - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve
Tožena stranka je sicer res predložila pisno pogodbo, vendar je tožeča stranka nato pojasnila, da dela, ki so predmet tega postopka, ne temeljijo na tej pisni pogodbi, pač pa na istovrstni, vendar naknadno sklenjeni ustni pogodbi. Dela, ki so opravljena po predloženi pisni pogodbi, niso predmet te pravde. Obseg in vrednost predmetnih del je bila dogovorjena kasneje med tožnikom in predstavnikom tožene stranke, dela pa so se izvajala (kasneje) v januarju in februarju 2019. Tožena stranka opravljenih del nikoli ni grajala, temveč je nasprotno obljubljala njihovo plačilo, česar pa ni izvedla, kar potrjuje tudi izpis SMS sporočil med tožnikom in predstavnikom tožene stranke.
prodajna pogodba - škoda zaradi zaupanja - predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako - substanciranje dokaznega predloga - nedopustnost informativnega dokaza - razmejitev med prodajno in podjemno pogodbo - skrite stvarne napake - enoletni rok za sodno uveljavitev zahtevka - opredelitev do odločilnih dejstev - prekluzivni rok za grajanje napak
Ker so imele plastenke napako, je tožeča stranka uveljavljala plačilo odškodnine zaradi škode za plačilo plastenk, reklamacij kupcev, predelave polnilnice in skladiščenja (škoda zaradi zaupanja). Za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake.
Roki za uveljavljanje skritih napak in pravne posledice prepoznega uveljavljanja pravic pri podjemni (633., 634. in 635. člen OZ) in prodajni pogodbi (462. člen in 480. člen OZ) niso različne in tako sama opredelitev do narave pravnega posla niti ni bistvena za odločitev sodišča, saj je tožnica sama v tožbi navedla, da je za skrito napako zvedela novembra 2017 oz. 14. 12. 2017, 18. 1. 2018 je o njej obvestila toženo stranko, tožbo pa je vložila 25. 2. 2019, kar je več kot eno leto po tem, ko je sporočila napako in je torej prepozno (635. in 480. člen OZ). Tako ni bistven očitek pritožnika glede drugega odstavka 634. člena OZ, da se po dveh letih od prevzema opravljenega posla naročnik ne more več sklicevati na (skrite) napake, saj bi bilo treba v tem primeru, če bi bila sklenjena podjemna pogodba, uporabiti 635. člen OZ, ker je pritožnik toženo stranko obvestil o napaki pri plastenkah.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - ugovor nevednosti - negativno dejstvo - dokazno breme
Dolžnik je podal tudi trditve, da ni z gotovostjo prepričan, na katere izvedene storitve se nanaša terjatev. Take navedbe niso ne priznanje ne zanikanje obstoja temelja za nastanek terjatve, temveč predstavljajo izjavo oziroma ugovor nevednosti, s čimer je zadoščeno zahtevi po obrazloženosti ugovora. Glede na to, da upniku k predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine te listine ni treba priložiti, bi bilo namreč od dolžnika, ki zatrjuje, da mu listina in v njej vsebovana terjatev nista poznani in ne more preveriti, na kaj se sploh nanaša, nesorazmerno strogo zahtevati navajanje konkretnejših pravno pomembnih dejstev v zvezi s samo terjatvijo, saj bi to povzročilo prekomerno neuravnoteženost položaja strank.
Ugovor nevednosti predstavlja zatrjevanje pravno pomembnega negativnega dejstva, za katerega dolžniku ni treba predlagati dokazov, saj se dokazno breme v takem primeru prevali na upnika.
Izvedenec je sicer res s stopnjo verjetnosti zaključil, da je vse sporne podpise na najemni pogodbi in obeh njenih prilogah ter podpise, ki jih je v postopku izdelave izvedenskega mnenja predložila tožeča stranka, podpisala ista oseba, ni pa mogel z gotovostjo trditi, da je to podpis zakonitega zastopnika tožene stranke. Pomenljivo pa je mnenje izvedenca, da je pri spornem dokumentu potrebno upoštevati možnost, da gre za podpis, ki ga je mogoče uvrstiti v standard t. i. vplivnega rokopisa, t. j., da je toženec podpis na primerjalnem gradivu namerno preoblikoval zaradi oviranja ugotavljanja istovetnosti. Poleg tega sodišče prve stopnje svoje sodbe ni utemeljilo zgolj na mnenju izvedenca, pač pa tudi na vrsti indicev, kar je izčrpno obrazložilo.
stiki z otrokom - sprememba sodne poravnave - spremenjene razmere - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - hitrost postopka - stiki v korist otroka
Regulacijska začasna odredba je tudi v postopkih, kjer se urejajo družinska razmerja, izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če je resnično nujno, torej če z verjetnostjo ugotovi, da bi brez njene takojšnje izdaje otroku lahko nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ter bi bil zaradi tega ogrožen.
Prav tako v postopku zavarovanja, ki terja hitro odločanje, da se prepreči akutna ogroženost, sodišču ni bilo treba postaviti izvedenca klinične psihologije, temveč bo ta dokazni predlog lahko pomemben v novem sodnem postopku, če bo do njega prišlo.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - spor zaradi motenja posesti - posest motornega vozila - začasna odredba v sporu o motenju posesti - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - težko nadomestljiva škoda - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - uporaba sile
Uporaba javnega prevoza terja neprimerno večjo aktivnost tožnice in njenih otrok, traja dlje časa ter je bistveno bolj naporna. Na takšen način pa se bistveno zniža kvaliteta življenja tožnice (kakor tudi njenih otrok), zaradi česar ji po mnenju pritožbenega sodišča v okoliščinah konkretnega primera nastaja težko nadomestljiva škoda. Tudi grožnje ter samovoljni odvzem posesti avtomobila (celo v času, ko je bil dogovorjen prevzem otrok), ki je tožnici popolnoma onemogočil njegovo uporabo, bi lahko opredelili kot uporabo sile iz 272. člena ZIZ.
uveljavljanje nujnega deleža - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - nepravilna napotitev na pravdo - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vštevanje daril v zapuščino - darilna pogodba - nesporna dejstva - odpoved dediščini - sporna dejstva
V primeru, da se dedič dediščini odpove, prekinitev zapuščinskega postopka zaradi spornih dejstev (od katerih je odvisna kakšna pravica strank) med tistim, ki se je dediščini odpovedal, in ostalimi dediči ni le nesmotrna, ampak praviloma za prekinitev postopka in napotitev na pravdni postopek v ZD tudi ni podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00052779
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 7. ZPP-E člen 112, 113.
avtorski honorar - plačilo nadomestila in honorarja - javno priobčevanje glasbenih del - uporaba ZASP - denarna kazen - kaznovalna funkcija - organizator prireditve - prijava prireditve - glasbeni koncert - tarifna uvrstitev - exceptio illegalis - kolektivna organizacija avtorjev - izpodbijanje sklepa o izvršbi
Določanje kaznovalne tarife ni dopustno, saj je razlikovanje med uporabniki, ki sklenejo pogodbo s tožnikom oziroma ki prireditev prijavijo in tistimi, ki je ne, nedopustno. Kaznovalna funkcija je namreč pridržana izključno zakonodajalcu. Kolektivna organizacija ne sme nekemu uporabniku zaračunati višjega nadomestila kot ostalim uporabnikom.
ZFPPIPP člen 151a, 151a/1, 151a/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek prisilne poravnave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - omejitev pristojnosti organa nadzora insolventnega dolžnika - član uprave delniške družbe - soglasje sodišča
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa citiralo materialno pravno podlago sprejete odločitve, ki jo je našlo v 1. točki prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP, po kateri sme organ nadzora ali skupščina insolventnega dolžnika, ne glede na splošna pravila o pristojnosti organov insolventnega dolžnika, sprejeti sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, če za tako odločitev dobi soglasje sodišča.
Glede na citirano zakonsko določbo mora izrek sklepa o soglasju sodišča vsebovati konkretno navedbo sklepa organa nadzora ali skupščine insolventnega dolžnika o odpoklicu ali razrešitvi določenega člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, h kateremu daje sodišče soglasje. Ničesar od navedenega izpodbijani izrek sklepa ne vsebuje, kar pomeni, da sodišče prve stopnje za sprejeto odločitev ni citiralo ustrezne materialno pravne podlage.
preživljanje staršev - dolžnost preživljanja staršev - trditveno in dokazno breme - preživninski zavezanec - zamudna sodba - pasivnost tožene stranke - opustitev odgovora na tožbo - domneva priznanja tožbenih trditev - obrazložitev zamudne sodbe - preizkus zamudne sodbe - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje
Toženec kot zavezanec za plačilo preživnine na podlagi 185. člena DZ, bi se svoje obveznosti lahko razbremenil z ugovorom, da njegove premoženjske zmožnosti niso tako dobre, da bi lahko preživljal tudi svojega očeta. Pri tem ugovoru bi moral zatrjevati in dokazati, kakšno je njegovo premoženjsko stanje. Omejitev obveznosti preživninskega zavezanca je določena v njegovo korist, zato je na njem tudi trditveno in dokazno breme o pravno pomembnih okoliščinah za upoštevanje te omejitve. Na tožnikovi strani tega bremena ne more biti, saj omejitev ni določena v njegovo korist, poleg tega v tožbi tudi pove, da ve le to, da je toženi edini od njegovih otrok, ki je zaposlen, ne ve pa kakšno je njegovo premoženjsko stanje in da je preživnino za toženca plačeval.