namestitev v rejništvo - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - stiki s starši otroka, ki živi v rejniški družini - otrokovi stiki - največja korist otroka
Ključno je, kot izhaja iz mnenja CSD (ki ga nasprotna udeleženka med postopkom ni prerekala, prav tako pa ga ne more izpodbiti z nekonkretiziranim pritožbenim očitkom o nepravilnostih delovanja CSD), da, navkljub temu, da nasprotna udeleženka na svoj način izraža ljubezen, skrb in navezanost na A. A., temu v svojem domačem okolju ni zmožna zagotoviti pogojev za normalni psihofizični razvoj. A. A. je, dokler je bival z nasprotno udeleženko, imel hude vedenjske težave, od kar je začel bivati pri starih starših, pa je naredil velike korake v svojem razvoju, na področju odprave zaostankov pri šolskem delu, pri upoštevanju vzgojnih meja, glede prehrane ipd., kar vse izhaja iz neprerekanih mnenj in poročil CSD. Navedeno nedvomno potrjuje pravilnost odločitve o namestitvi v rejništvo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051590
KZ-1 člen 91, 91/2, 91/3. ZKP člen 357, 357-4. ZS člen 83, 83/3, 83/4, 83a. ZZUSUDJZ člen 2, 3, 3/1, 3/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1. Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (2020) člen 1.
kaznivo dejanje umora - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - pretrganje in zadržanje zastaranja kazenskega pregona - epidemija - COVID-19 - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti - materialni zastaralni rok - materialni in procesni rok - zavrnilna sodba v kazenskem postopku
Rok dveh let, v katerem mora biti (pravnomočno) končan postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe, lahko postane relativiziran zaradi okoliščin, predvidenih v določbi tretjega odstavka 91. člena KZ-1, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. V konkretnem primeru razlogov za to, da zastaranje ne bi teklo, ni najti na strani obtoženca v smislu njegove nedosegljivosti za državne organe. So pa to okoliščine, nastale v zvezi z razglašeno epidemijo nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije in v zvezi s tem izdani predpisi, ki so vplivali na tek oziroma zadržanje materialnega – zastaralnega roka v obravnavani zadevi.
Predsednik Vrhovnega sodišča je z odredbo dne 13. 3. 2020 odločil, da vsa sodišča od 16. 3. 2020 opravljajo naloge in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS; skladno s četrtim odstavkom 83. člena ZS je določil, da razen v nujnih zadevah, procesni roki ne tečejo in se ne vročajo sodna pisanja; če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Navedena odredba pomeni, da so zaradi razglašene epidemije v nenujnih zadevah prenehali teči procesni roki, in sicer 16. 3. 2020. Ta odredba tako ni predstavljala podlage za (napačen) zaključek prvostopenjskega sodišča, da je že od veljavnosti te odredbe dalje bil zadržan tek materialnega zastaralnega roka, saj roka za zastaranje kazenskega pregona ni moč šteti za procesni rok določen za uveljavljanje pravic strank v sodnem postopku, zato tudi začasne procesne ovire za pregon niso privedle do pretrganja (materialnega) zastaralnega roka za kazenski pregon.
Pravna podlaga za zadržanje zastaranja kazenskega pregona v obravnavanem primeru je bila podana z uveljavitvijo in trajanjem veljavnosti določbe drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, ki je določal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne (kar obravnavana zadeva glede na določbo tretjega odstavka 83. člena ZS ni bila) in kar je dejansko podlaga za zadržanje zastaranja materialnih rokov.
vznemirjanje lastninske pravice - zamenjava ključavnice
Dejstva o toženkinem nerazpolaganju s ključem ključavnice so tudi edina pravno odločilna dejstva. Na podlagi ugotovitve, da toženka s takšnim ključem ne razpolaga, pa je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na vznemirjanje njegove lastninske pravice po toženki s tem, ko mu ne izroči ključa in na zahtevano izročitev ključa od toženke.
prodajna pogodba - škoda zaradi zaupanja - predpostavke prodajalčeve odgovornosti za napako - substanciranje dokaznega predloga - nedopustnost informativnega dokaza - razmejitev med prodajno in podjemno pogodbo - skrite stvarne napake - enoletni rok za sodno uveljavitev zahtevka - opredelitev do odločilnih dejstev - prekluzivni rok za grajanje napak
Ker so imele plastenke napako, je tožeča stranka uveljavljala plačilo odškodnine zaradi škode za plačilo plastenk, reklamacij kupcev, predelave polnilnice in skladiščenja (škoda zaradi zaupanja). Za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake.
Roki za uveljavljanje skritih napak in pravne posledice prepoznega uveljavljanja pravic pri podjemni (633., 634. in 635. člen OZ) in prodajni pogodbi (462. člen in 480. člen OZ) niso različne in tako sama opredelitev do narave pravnega posla niti ni bistvena za odločitev sodišča, saj je tožnica sama v tožbi navedla, da je za skrito napako zvedela novembra 2017 oz. 14. 12. 2017, 18. 1. 2018 je o njej obvestila toženo stranko, tožbo pa je vložila 25. 2. 2019, kar je več kot eno leto po tem, ko je sporočila napako in je torej prepozno (635. in 480. člen OZ). Tako ni bistven očitek pritožnika glede drugega odstavka 634. člena OZ, da se po dveh letih od prevzema opravljenega posla naročnik ne more več sklicevati na (skrite) napake, saj bi bilo treba v tem primeru, če bi bila sklenjena podjemna pogodba, uporabiti 635. člen OZ, ker je pritožnik toženo stranko obvestil o napaki pri plastenkah.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazloženost ugovora - predložitev dokazov - neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Ustavno sodišče je v odločbah Up-854/05 z dne 7. 2. 2007 in Up-343/09 z dne 5. 10. 2010, postavilo negativno definicijo obrazloženega ugovora. Tako se kot neobrazložen ugovor šteje le ugovor, ki ne vsebuje prav nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ugovor, ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. Vendar pa to še ne pomeni, da na dolžniku ni breme konkretizacije ugovora (t. j. ugovornih navedb). Iz dolžnikovih ugovornih navedb izhaja, da poslovno razmerje z upnikom priznava, prav tako da pozna vsebino upnikovega zahtevka, zato bi moral konkretneje obrazložiti, zakaj višina glavnice in obračun obresti ni pravilen, ter za slednje predlagati izvedbo dokaza. Ker dolžnik za svoje trditve ni predlagal nobenega dokaza, je takšen ugovor že iz tega razloga neobrazložen (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
Cenitev, v zvezi s katero so bili cenilcu odmerjeni stroški in je upnik le te priglasil kot nadaljnje izvršilne stroške, je izvršilno dejanje v postopku oprave nepremičninske izvršbe, ki teče vsled temu, ker dolžnik upniku v tem postopku izterjevane terjatve ob zapadlosti ni plačal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00052779
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 7. ZPP-E člen 112, 113.
avtorski honorar - plačilo nadomestila in honorarja - javno priobčevanje glasbenih del - uporaba ZASP - denarna kazen - kaznovalna funkcija - organizator prireditve - prijava prireditve - glasbeni koncert - tarifna uvrstitev - exceptio illegalis - kolektivna organizacija avtorjev - izpodbijanje sklepa o izvršbi
Določanje kaznovalne tarife ni dopustno, saj je razlikovanje med uporabniki, ki sklenejo pogodbo s tožnikom oziroma ki prireditev prijavijo in tistimi, ki je ne, nedopustno. Kaznovalna funkcija je namreč pridržana izključno zakonodajalcu. Kolektivna organizacija ne sme nekemu uporabniku zaračunati višjega nadomestila kot ostalim uporabnikom.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - ugovor nevednosti - negativno dejstvo - dokazno breme
Dolžnik je podal tudi trditve, da ni z gotovostjo prepričan, na katere izvedene storitve se nanaša terjatev. Take navedbe niso ne priznanje ne zanikanje obstoja temelja za nastanek terjatve, temveč predstavljajo izjavo oziroma ugovor nevednosti, s čimer je zadoščeno zahtevi po obrazloženosti ugovora. Glede na to, da upniku k predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine te listine ni treba priložiti, bi bilo namreč od dolžnika, ki zatrjuje, da mu listina in v njej vsebovana terjatev nista poznani in ne more preveriti, na kaj se sploh nanaša, nesorazmerno strogo zahtevati navajanje konkretnejših pravno pomembnih dejstev v zvezi s samo terjatvijo, saj bi to povzročilo prekomerno neuravnoteženost položaja strank.
Ugovor nevednosti predstavlja zatrjevanje pravno pomembnega negativnega dejstva, za katerega dolžniku ni treba predlagati dokazov, saj se dokazno breme v takem primeru prevali na upnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00053258
ZASP člen 5, 101, 141a, 141g.
avtorska pravica - avtorsko delo - pravice izdelovalca podatkovne baze - podatkovna baza - avtorsko delo iz delovnega razmerja - avtorska pravica v delovnem razmerju - obveznost iz delovnega razmerja - akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest - neizvedba dokaznega predloga - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S tem, ko sodišče ni odpravilo nejasnosti oz. nasprotovanj med zaključki obeh izvedencev, je naredilo relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati pa pri odločanju o temelju zahtevka sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem galeristike ali umetnosti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
pobotna izjava - ničnost izjave - primeri, ko je pobot izključen - namen določbe - dispozitivna določba - nedovoljene pritožbene novote
Prepoved pobotanja po 316. členu OZ ni absolutna, temveč se stranki lahko dogovorita drugače. Nobene pravne ovire za pobot terjatve ni, če pobotno izjavo izjavi sam upnik takšne terjatve.
Ker je namen prepovedi pobotanja zaščita interesa upnika, da prejme izpolnitev, kot se ta glasi, je takšno pravilo že po naravi stvari smiselno zgolj v primerih, ko gre za individualno določene stvari, ki po naravi niso primerne za pobotanje. To pa ne velja v primeru, ko je predmet hrambe denar kot generična stvar.
vzpostavitev etažne lastnine - udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - zahteva za vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja - pasivnost udeleženca - ohranitev že vpisanih pravic - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi v skladu s konceptom etažne lastnine. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev.
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je za nasprotno udeleženko neugodno, da so na podlagi izpodbijane odločitve štirje zgoraj navedeni sporni deli ostali v njeni lasti, čeprav je sama lastninsko pravico ves čas postopka zanikala. To dejstvo je upošteval tudi zakonodajalec in z ZVEtL-1 zemljiškoknjižnemu lastniku omogočil, da zahteva vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja (4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 25. člena ZVEtL-1). Dejstvo, da je lastninska pravica prešla na drugo osebo, mora zemljiškoknjižni lastnik izkazati na enak način, kot bi moral obstoj svoje lastninske pravice izkazati dejanski etažni lastnik. Nasprotna udeleženka v postopku ni podala predloga za vzpostavitev etažne lastnine v korist določenega pridobitelja spornih posameznih delov, še manj ga je podkrepila z ustreznimi navedbami in dokazi. Kljub zatrjevanemu interesu za spremembo zemljiškoknjižnega stanja se je omejila na zanikanje svoje lastninske pravice ter pobudo prepustila domnevnim pridobiteljem spornih delov. Dejstvo, da slednji kljub ustreznim pozivom sodišča svoje lastninske pravice niso uveljavljali in izkazovali, žal bremeni njo. Sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni dolžno po uradni dolžnosti iskati in pridobivati dokazov, ki bi omogočili spremembo obstoječih zemljiškoknjižnih podatkov. Čeprav se na ohranjeno lastninsko pravico nasprotne udeleženke res navezujejo določene pravne in ekonomske posledice, pa to na odločitev ne more vplivati. Položaj pritožnice v tem pogledu ne bo slabši, saj je bila že doslej zemljiškoknjižna lastnica.
V konkretnem primeru po presoji pritožbenega sodišča tožnica ne vtožuje škode, ki ji je nastala zaradi protipravnega ravnanja toženke, ampak zahteva izpolnitev toženkinih pogodbenih zavez, zato ni dvoma, da njena terjatev ni odškodninska terjatev. Toženka bi morala po dogovoru avtomatično zvišati cene in na tej podlagi tožnici najkasneje ob zapadlosti obračunskega računa svojo (pogodbeno) denarno obveznost tudi izpolniti. Tožnica je zahtevala v predmetni pravdi izpolnitev toženkinih dogovorjenih zavez. Tožnica ni zahtevala plačila škode, ki ji je nastala, ker toženka ni izpolnila pogodbenih zavez, ampak je zahtevala dogovorjeno izplačilo, in sicer v dogovorjenem najkasnejšem roku za izplačilo (oziroma s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi).
Zamuda z izpolnitvijo (pogodbene) denarne obveznosti nastane s potekom roka za izpolnitev (glej prvi odstavek 299. člena OZ), zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da poseben poziv ni bil potreben (drugi odstavek 299. člena OZ) in je rok za izpolnitev potekel najkasneje z zgoraj omenjeno zapadlostjo obračunskega računa. Od zamude dalje je toženka tožnici dolžna plačati zakonske zamudne obresti (378. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052813
ZPP člen 156, 156/1, 185, 185/1, 214, 214/1, 214/2. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 3, 4, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 23, 23/3, 32, 32/1.
sprememba tožbe - prevozna pogodba v cestnem prometu - špedicijska pogodba - pogodba, sklenjena s konkludentnimi dejanji - mednarodni tovorni list (CMR) - namerna kršitev - kršitev pogodbe - izguba tovora - odgovornost prevoznika - višina nastale škode - preklic naroka - separatni pravdni stroški - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR)
Učinek sprejema ponudbe in s tem sklenitve prevozne pogodbe je bil ustvarjen že s tem, ko je tožena stranka tožeči stranki sporočila registrske številke vozil, ki bodo zanjo opravila prevoz. Ta vozila so nato tudi prispela na naklad, tožena stranka pa tožeče stranke, ne ob prejemu naloga za prevoz, niti kasneje, ni seznanila s tem, da ne gre za njena vozila. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je tožena stranka ponudbo tožeče stranke s konkludentnim ravnanjem v celoti sprejela.
Špediter je sicer res organizator prevoza in vseh storitev, ki se navezujejo na prevoz, kar med drugim obsega tudi sklenitev prevozne pogodbe. Ni pa nobene ovire, da špediter posameznih pravnih poslov oziroma dejanj, ki so predmet špedicijske pogodbe, ne bi opravil sam.
Iz prevozne pogodbe izvira prevoznikova obveznost, da na podlagi prevozne pogodbe prepelje tovor in odpremnega v namembni kraj. Izguba tovora pomeni kršitev te obveznosti in povzroči odgovornost prevoznika. Tožena stranka, ki je nalog za prevoz posredovala naprej svojemu podprevozniku, čeprav se je zavezala, da tega ne bo storila, odgovarja za ravnanje svojega podprevoznika kot za svoje lastno ravnanje.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - upoštevanje otrokovih želja - zavračanje stikov - odtujevanje otroka - korist mladoletnega otroka - odvzem otroka staršem - ugovor zoper zapisnik
Z odločitvijo o odvzemu otroka staršem je povezana tudi odločitev o stikih med otrokom in starši ter vprašanje preživljanja.
Res je izražena otrokova želja, da živi pri očetu ter da z materjo nima nobenih stikov, močna, vendar pa sodišče takšne želje ne more upoštevati, saj je z veliko verjetnostjo izražena pod vplivom očeta. Izvedenka bo morala pretehtati, ali je mladoletni B. že tako odtujen od matere, da odnosa z materjo ni več mogoče vzpostaviti na noben način, da bi se otrok ob njej lahko počutil varnega, oziroma, ali je večja škoda nadaljnja izpostavljenost otroka s strani očeta ali da se otroka odvzame in se ga začasno namesti v zavod z namenom, da se čustvena zloraba prekine.
Identifikacijski znak za nepremičnino, ki je predmet stvarnopravnega tožbenega zahtevka, je parcelna številka in katarska občina ali ID znak pri nepremičnini.
V točki 2 izreka sodbe sodišča prve stopnje navedene nepremičnine so identificirane s parcelno številko in številko ter imenom katarske občine, zato so določene z ustreznimi identifikatorji. Pritožba tako nima prav, ko trdi, da je ustrezen identifikator za določenost nepremičnine le ID znak nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00051774
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. URS člen 21. OZ člen 179. ZPP člen 8, 362. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 1.
prestajanje zaporne kazni - odškodninska odgovornost države - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - pravična denarna odškodnina - izvrševanje kazni zapora - bivalne razmere v priporu - odvisnost od drog - nepravilno zdravljenje - prepoved nehumanega ravnanja - površina objekta - vadba in rekreacija - dokazni predlog - metodološki napotek - izvedenec psihiatrične stroke - nedopustna pritožbena novota
Tožniku zatrjevana škoda zaradi neustreznih in nehumanih razmer v obeh zavodih (Celje in Dob) ni nastala, saj je bila kvadratura, ki jo je imel na razpolago, ustrezna. Omogočeno mu je bilo gibanje in rekreacija, opravljal je delo, higienske razmere so bile ustrezne. Do zatrjevanih psihičnih težav zaradi neustreznih razmer zato ni prišlo, prav tako je imel dostop do zdravstvene oskrbe.
Skladno z opisanimi bivanjskimi razmerami toženki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja ter posledično tudi ni moč vzpostaviti vzročne zveze z zatrjevano nematerialno škodo v obliki psihičnih težav in duševnih bolečin. Iz tožnikove zdravstvene kartoteke izhaja, da je imel težave z nespečnostjo zaradi samega obstoja kazenskega postopka, saj se ni počutil krivega ter se ni mogel sprijazniti z odvzemom prostosti zaradi preprodaje mamil.
predlog tretjega za odlog izvršbe - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - nasprotovanje vsebini izvršilnega naslova - veriga pogodb - druga parcelna številka
Že neujemanje parcelnih številk v verigi pogodb omaja verjeten izkaz pravice tretje na predmetu izvršbe. Ker prvi dolžnik v pravdnem postopku ni izkazal, da je lastnik nepremičnin, ki so predmet izvršbe, tudi tretja z nakupom tega stanovanja od nelastnika oziroma s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe z nelastnikom ni verjetno izkazala, da ima na spornih nepremičninah pravico, ki preprečuje izvršbo. Odločanje v izvršilnem postopku ni mogoče mimo izvršilnega naslova, ki je njegova podlaga, temveč bi tretja morala izkazovati svojo pravico z dejstvi in dokazi, ki ne nasprotujejo dejstvom, ugotovljenih v izvršilnem naslovu, že prima facie.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da opis dejanja, kot izhaja iz izreka napadene sodbe, vsebuje konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve in obdolženčevega preslepitvenega namena kot subjektivnega znaka kaznivega dejanja poslovne goljufije, torej ima opis dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je obdolženec pri oškodovancu ustvaril zmotno predstavo o določenih okoliščinah. Stvar dejanske presoje pa je, ali je subjektivni znak očitanega kaznivega dejanja obdolžencu tudi dokazan.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - odsotnost pravdne stranke
Opravičljivega razloga za zamudo ne more predstavljati okoliščina, da je bil tožnik na letnem dopustu in da ni pregledoval elektronske pošte, ker ni pričakoval pošte s strani sodišča, njen pooblaščenec pa za njeno odsotnost ni vedel.
izvedensko mnenje - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - relativna bistvena kršitev določb postopka - tekoče stopnice - nastanek škode
Izvedenec ni podal mnenja o mehanizmu nastanka poškodbe z medicinskega vidika, pač pa je, upoštevaje izpovedbe tožnice in prič, ugotovil, kar pritožbeno ni sporno, da je tožnica stopila prva na tekoče stopnice, naslednja je bila njena mati in za njo je stopila tožničina stara mati - priča A. A., in glede na te izpovedbe ter oceno, da ne more priti do takšne spolzkosti površine stopnic, da bi posledično uporabnik padel pri pravilni uporabi stopnic, ocenil, da se je tožnica poškodovala pred vrhom tekočih stopnic ter da je poškodbo povzročil spotik in ne zdrs. Sodišče prve stopnje upravičeno glede mesta padca ni sledilo tožnici in njeni materi, pač pa izvedencu in ob pravilni dokazni oceni tožnice in prič pravilno ocenilo, da do nastanka poškodbe tožnice ni moglo priti na začetku stopnic - spodaj, in sicer tako zaradi fizikalnih lastnosti (časovne in krajevne razdalje) kot tudi zaradi same narave utrpelih poškodb.