CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00051813
OZ člen 103, 299, 299/1. ZVPot člen 1, 1/2. ZPP člen 339, 339/2-8.
pogodba o izrednem limitu - pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - dvostranske vzajemne pogodbe - limitna pogodba - odstop od pogodbe - kršitev pogodbe - pojem potrošnika
Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko skladno s 103. členom OZ druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod zakonskimi pogoji odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu.
V skladu z drugim odstavkom 1. člena ZVPot je potrošnik fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti. Vse sporne pogodbe je toženec sklenil kot samostojni podjetnik, očitno za potrebe opravljanja svoje dejavnosti (nasprotnega ne trdi) in ne kot potrošnik. V obravnavanem sporu zato določbe o varstvu potrošnikov niso relevantne.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - ugovor nevednosti - negativno dejstvo - dokazno breme
Dolžnik je podal tudi trditve, da ni z gotovostjo prepričan, na katere izvedene storitve se nanaša terjatev. Take navedbe niso ne priznanje ne zanikanje obstoja temelja za nastanek terjatve, temveč predstavljajo izjavo oziroma ugovor nevednosti, s čimer je zadoščeno zahtevi po obrazloženosti ugovora. Glede na to, da upniku k predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine te listine ni treba priložiti, bi bilo namreč od dolžnika, ki zatrjuje, da mu listina in v njej vsebovana terjatev nista poznani in ne more preveriti, na kaj se sploh nanaša, nesorazmerno strogo zahtevati navajanje konkretnejših pravno pomembnih dejstev v zvezi s samo terjatvijo, saj bi to povzročilo prekomerno neuravnoteženost položaja strank.
Ugovor nevednosti predstavlja zatrjevanje pravno pomembnega negativnega dejstva, za katerega dolžniku ni treba predlagati dokazov, saj se dokazno breme v takem primeru prevali na upnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00072263
ZPP člen 12, 285. OZ člen 963, 963/1, 1019, 1019/3.
materialno procesno vodstvo - načelo pomoči prava nevešči stranki - subrogacija - poroštvo - solidarno poroštvo
V 12. členu ZPP uzakonjeno načelo pomoči prava nevešči stranki ter v 285. členu ZPP uzakonjeno načelo materialnega procesnega vodstva pa ne pomenita, da se mora sodišče postavljati v vlogo strankinega pooblaščenca ter ji svetovati, na kakšen način naj dopolnjuje svoje trditve in kakšne konkretne dokaze naj predlaga, da bi v postopku lažje uspela. V skladu z 12. členom sodišče laično stranko opozori na njene procesne pravice, ki jih morda iz nevednosti ne bi uporabila; materialno procesno vodstvo pa je med drugim namenjeno preprečevanju sodbe presenečenja, torej da bi sodišče odločilo po za stranke povsem nepričakovani pravni podlagi in bi bila za odločitev o sporu potrebna tudi druga dejstva in dokazi. V širšem smislu je materialno procesno vodstvo potrebno, če stranka ne navede odločilnih dejstev ali če poda nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih; ni pa namenjeno šolskemu poučevanju strank. Prvenstveno je trditveno in dokazno breme na strankah, sodišče pa naj vzpostavi le morebitno nezakrivljeno porušeno ravnotežje med strankama, sicer pa ohranja svojo nevtralno vlogo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v tem konkretnem primeru ni obstajala potreba po izvedbi materialno procesnega vodstva iz 285. člena ZPP, saj sta toženca popolno navedla vsa odločilna dejstva in zanje tudi predlagala ustrezne dokaze.
Posledica zavrnitve dokaznega predloga, t.j. njegova neizvedba, pa povsem jasno izhaja že iz same besedne zveze, ki ne potrebuje nobene posebne pravne razlage, zato niti v okviru določila o materialnem procesnem vodstvu niti v okviru določila pomoči laični stranki ni obstajala dolžnost sodišča prve stopnje, da toženca še posebej pouči o posledici zavrnitve njunega dokaznega predloga. Čeprav grajanje procesne kršitve, ki jo v določenih okoliščinah lahko predstavlja tudi zavrnitev dokaznega predloga3, sodi med procesne pravice stranke, pa se je sodna praksa že izrekla, da bi sodišče z opozarjanem strank, da morajo procesne kršitve v skladu z 286.b členom ZPP grajati pravočasno, prekoračilo dopustno mejo dolžnosti poučevanja in bi s tem prišlo do ustvarjanja neravnotežja med strankami v pravdnem postopku tudi v primeru, da gre za laično stranko, ki v pravdnem postopku nastopa sama brez kvalificiranega pooblaščenca.
Izvedenec je sicer res s stopnjo verjetnosti zaključil, da je vse sporne podpise na najemni pogodbi in obeh njenih prilogah ter podpise, ki jih je v postopku izdelave izvedenskega mnenja predložila tožeča stranka, podpisala ista oseba, ni pa mogel z gotovostjo trditi, da je to podpis zakonitega zastopnika tožene stranke. Pomenljivo pa je mnenje izvedenca, da je pri spornem dokumentu potrebno upoštevati možnost, da gre za podpis, ki ga je mogoče uvrstiti v standard t. i. vplivnega rokopisa, t. j., da je toženec podpis na primerjalnem gradivu namerno preoblikoval zaradi oviranja ugotavljanja istovetnosti. Poleg tega sodišče prve stopnje svoje sodbe ni utemeljilo zgolj na mnenju izvedenca, pač pa tudi na vrsti indicev, kar je izčrpno obrazložilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00052435
OZ člen 147, 147/1, 147/3.
prometna nesreča - odgovornost delodajalca za delavca - regresni zahtevek zavarovalnice - regresni zahtevek delodajalca proti delavcu - pavšalen ugovor - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - pavšalne pritožbene navedbe - splošni pogoji zavarovanja avtomobilskega kaska - izguba zavarovalnih pravic - trditveno breme stranke - odločitev o pravdnih stroških - sklicevanje na specificiran stroškovnik
Določba tretjega odstavka 147. člena OZ določa pogoje, pod katerimi lahko v notranjem razmerju med nosilcem podjema in delavcem, nosilec podjema zahteva povrnitev plačanega zneska od delavca. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da uporaba določbe tretjega odstavka 147. člena OZ ne pride v poštev, saj zajema drugačno situacijo od konkretne. V tem sporu ne gre za regresni zahtevek delavčevega delodajalca zoper delavca, temveč uveljavlja tretji regresni zahtevek zoper delodajalca iz naslova odgovornosti za drugega. Za subjekt odškodninskega razmerja zato v tem razmerju velja delodajalec.
Trditveno breme v zvezi z zatrjevano izgubo zavarovančevih pravic je bilo na toženi stranki. Zgolj s sklicevanjem na določbo Splošnih pogojev, brez navedbe konkretnih dejstev, tožena stranka svojega dvoma ne more uspešno utemeljiti.
ZFPPIPP-UPB17 člen 355, 355/2, 355/2-9, 383, 395, 395/2. SZ-1 člen 24, 24/4, 25, 25/3. OZ člen 197, 355, 355/1, 355/1-6, 355/2.
osebni stečaj - najemnina - popolnost in sklepčnost tožbe - stroški uporabe najetih prostorov
Pritožba zgolj meni, da so tožbene navedbe nejasne in da bi moralo takšne nejasnosti sodišče prve stopnje sankcionirati z zavrženjem tožbe, vendar pa tudi v tem delu pritožba nima prav, saj do zavrženja tožbe pride tedaj, če tožba ne vsebuje vsega , kar mora po 180. členu ZPP. Sedaj pritožnik pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal takšnega očitka, temveč je menil v odgovoru na dopolnjeno tožbo le, da ni jasno ali v tej tožbi popravlja tožbeni zahtevek ali vtožuje nov tožbeni zahtevek. Že te navedbe pa povedo, da je tožba vsebovala tožbeni zahtevek, očitka, da pa ne bi vsebovala dejstev, na katera tožnik opira zahtevek in dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in drugih potrebnih sestavin skladno s 180.členom ZPP pa tožena stranka ni podala. Morebitna nejasnost tožbenih navedb pa ima lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, ne pa zavrženje tožbe.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - spor zaradi motenja posesti - posest motornega vozila - začasna odredba v sporu o motenju posesti - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - težko nadomestljiva škoda - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - uporaba sile
Uporaba javnega prevoza terja neprimerno večjo aktivnost tožnice in njenih otrok, traja dlje časa ter je bistveno bolj naporna. Na takšen način pa se bistveno zniža kvaliteta življenja tožnice (kakor tudi njenih otrok), zaradi česar ji po mnenju pritožbenega sodišča v okoliščinah konkretnega primera nastaja težko nadomestljiva škoda. Tudi grožnje ter samovoljni odvzem posesti avtomobila (celo v času, ko je bil dogovorjen prevzem otrok), ki je tožnici popolnoma onemogočil njegovo uporabo, bi lahko opredelili kot uporabo sile iz 272. člena ZIZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051590
KZ-1 člen 91, 91/2, 91/3. ZKP člen 357, 357-4. ZS člen 83, 83/3, 83/4, 83a. ZZUSUDJZ člen 2, 3, 3/1, 3/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1. Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (2020) člen 1.
kaznivo dejanje umora - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - pretrganje in zadržanje zastaranja kazenskega pregona - epidemija - COVID-19 - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti - materialni zastaralni rok - materialni in procesni rok - zavrnilna sodba v kazenskem postopku
Rok dveh let, v katerem mora biti (pravnomočno) končan postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe, lahko postane relativiziran zaradi okoliščin, predvidenih v določbi tretjega odstavka 91. člena KZ-1, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. V konkretnem primeru razlogov za to, da zastaranje ne bi teklo, ni najti na strani obtoženca v smislu njegove nedosegljivosti za državne organe. So pa to okoliščine, nastale v zvezi z razglašeno epidemijo nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije in v zvezi s tem izdani predpisi, ki so vplivali na tek oziroma zadržanje materialnega – zastaralnega roka v obravnavani zadevi.
Predsednik Vrhovnega sodišča je z odredbo dne 13. 3. 2020 odločil, da vsa sodišča od 16. 3. 2020 opravljajo naloge in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS; skladno s četrtim odstavkom 83. člena ZS je določil, da razen v nujnih zadevah, procesni roki ne tečejo in se ne vročajo sodna pisanja; če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Navedena odredba pomeni, da so zaradi razglašene epidemije v nenujnih zadevah prenehali teči procesni roki, in sicer 16. 3. 2020. Ta odredba tako ni predstavljala podlage za (napačen) zaključek prvostopenjskega sodišča, da je že od veljavnosti te odredbe dalje bil zadržan tek materialnega zastaralnega roka, saj roka za zastaranje kazenskega pregona ni moč šteti za procesni rok določen za uveljavljanje pravic strank v sodnem postopku, zato tudi začasne procesne ovire za pregon niso privedle do pretrganja (materialnega) zastaralnega roka za kazenski pregon.
Pravna podlaga za zadržanje zastaranja kazenskega pregona v obravnavanem primeru je bila podana z uveljavitvijo in trajanjem veljavnosti določbe drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, ki je določal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne (kar obravnavana zadeva glede na določbo tretjega odstavka 83. člena ZS ni bila) in kar je dejansko podlaga za zadržanje zastaranja materialnih rokov.
pogodbena kazen - odpoved pogodbe - pravočasnost odpovedi - vročitev po pošti - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka z navedbami in (neuspešnim) dokazovanjem, da je odpoved pogodbe poslala z navadno pošto, ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu. Odpovedni rok namreč teče od vročitve odpovedi pogodbe sopogodbeniku.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - odsotnost pravdne stranke
Opravičljivega razloga za zamudo ne more predstavljati okoliščina, da je bil tožnik na letnem dopustu in da ni pregledoval elektronske pošte, ker ni pričakoval pošte s strani sodišča, njen pooblaščenec pa za njeno odsotnost ni vedel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00053258
ZASP člen 5, 101, 141a, 141g.
avtorska pravica - avtorsko delo - pravice izdelovalca podatkovne baze - podatkovna baza - avtorsko delo iz delovnega razmerja - avtorska pravica v delovnem razmerju - obveznost iz delovnega razmerja - akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest - neizvedba dokaznega predloga - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
S tem, ko sodišče ni odpravilo nejasnosti oz. nasprotovanj med zaključki obeh izvedencev, je naredilo relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati pa pri odločanju o temelju zahtevka sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem galeristike ali umetnosti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00051754
ZOFVI člen 49, 49/1, 49/1-18, 51, 51/2, 82. ZZ člen 3, 12. ZPP člen 1, 76, 76/1, 214, 214/2, 337, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-4, 339/2-11, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 9. ZUP člen 2, 4.
osnovna šola - javni vzgojno izobraževalni zavod - zastopanje zavoda - pravna sposobnost - pravdna sposobnost - poslovodni organ - ravnatelj osnovne šole - javno financiranje visokošolskih zavodov - civilnopravno razmerje - spor iz premoženjskih razmerij - ni upravna zadeva - sodna pristojnost - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - denarna obveznost - zapadlost denarne terjatve - obstoj procesnih predpostavk - pravni interes za dajatveno tožbo - pavšalno prerekanje - nedovoljene pritožbene novote - izpolnitev pogodbene obveznosti
Tožena stranka se je s Pogodbo zavezala k sofinanciranju projekta tožeče stranke, s tem pa je nase prevzela pogodbeno obveznost, da financiranje tudi izvede. Ne glede na to, da sta pogodbo sklenila dva subjekta javnega prava, da gre za financiranje, ki ga je tožena stranka kot občina dolžna zagotavljati skladno z določbo 82. člena ZOFVI in da se financiranje izvaja iz občinskih proračunskih sredstev, to ne pomeni, da neizpolnitev sprejetih pogodbenih zavez tožene stranke nima za posledico njene civilne odgovornosti.
Če je torej tožeča stranka svojo pogodbeno obveznost izpolnila, jo realizirala, jo je dolžna tudi tožena stranka.
Sodišče izvede v dokaznem postopku tiste dokaze, ki služijo dokazovanju pravnorelevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku oziroma povedano drugače zavrne izvedbo tistih dokazov, ki ne služijo za dokazovanje pravnorelevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku ali če izvedba ni potrebna, ker je določeno dejstvo že brez tega dokaza potrjeno.
Pavšalno prerekanje je bilo povsem neutemeljeno, saj se dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).
sklep o začetku stečajnega postopka - pravna oseba - pritožba družbenika - trajnejša nelikvidnost - nezadostne trditve - predlog stranke za izvedbo dokaza - dokaz z izvedencem finančne stroke
Presoja, ali je zakonita zastopnica dolžnika z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka zlorabila svoje pravice zakonite zastopnice družbe z omejeno odgovornostjo, je v celoti odvisna od odgovora na vprašanje, ali je družbenik s pritožbo izkazal, da družba v času vložitve predloga ni bila insolventna. Dopustitev pritožbe družbenika zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki se začne na predlog dolžnika, je v skladu z določbo tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP namenjena temu, da se družbenik lahko upre odločitvi poslovodje, da predlaga začetek stečajnega postopka, če predloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Družbenik bi moral za uspeh s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje začelo na podlagi domneve, da je dolžnik po vseh kriterijih insolventen, trditi in predložiti dokaze o tem, da družba ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni bila ne trajneje nelikvidna ne plačilno nesposobna, česar pa po stališču pritožbenega sodišča, ni zmogel.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - upoštevanje otrokovih želja - zavračanje stikov - odtujevanje otroka - korist mladoletnega otroka - odvzem otroka staršem - ugovor zoper zapisnik
Z odločitvijo o odvzemu otroka staršem je povezana tudi odločitev o stikih med otrokom in starši ter vprašanje preživljanja.
Res je izražena otrokova želja, da živi pri očetu ter da z materjo nima nobenih stikov, močna, vendar pa sodišče takšne želje ne more upoštevati, saj je z veliko verjetnostjo izražena pod vplivom očeta. Izvedenka bo morala pretehtati, ali je mladoletni B. že tako odtujen od matere, da odnosa z materjo ni več mogoče vzpostaviti na noben način, da bi se otrok ob njej lahko počutil varnega, oziroma, ali je večja škoda nadaljnja izpostavljenost otroka s strani očeta ali da se otroka odvzame in se ga začasno namesti v zavod z namenom, da se čustvena zloraba prekine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00051816
ZPP člen 142, 142/4, 214. OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo za izvedeno delo - ustna pogodba - trditveno in dokazno breme - prevalitev procesnega dokaznega bremena - vabilo na narok za glavno obravnavo - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve
Tožena stranka je sicer res predložila pisno pogodbo, vendar je tožeča stranka nato pojasnila, da dela, ki so predmet tega postopka, ne temeljijo na tej pisni pogodbi, pač pa na istovrstni, vendar naknadno sklenjeni ustni pogodbi. Dela, ki so opravljena po predloženi pisni pogodbi, niso predmet te pravde. Obseg in vrednost predmetnih del je bila dogovorjena kasneje med tožnikom in predstavnikom tožene stranke, dela pa so se izvajala (kasneje) v januarju in februarju 2019. Tožena stranka opravljenih del nikoli ni grajala, temveč je nasprotno obljubljala njihovo plačilo, česar pa ni izvedla, kar potrjuje tudi izpis SMS sporočil med tožnikom in predstavnikom tožene stranke.
izvedensko mnenje - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - relativna bistvena kršitev določb postopka - tekoče stopnice - nastanek škode
Izvedenec ni podal mnenja o mehanizmu nastanka poškodbe z medicinskega vidika, pač pa je, upoštevaje izpovedbe tožnice in prič, ugotovil, kar pritožbeno ni sporno, da je tožnica stopila prva na tekoče stopnice, naslednja je bila njena mati in za njo je stopila tožničina stara mati - priča A. A., in glede na te izpovedbe ter oceno, da ne more priti do takšne spolzkosti površine stopnic, da bi posledično uporabnik padel pri pravilni uporabi stopnic, ocenil, da se je tožnica poškodovala pred vrhom tekočih stopnic ter da je poškodbo povzročil spotik in ne zdrs. Sodišče prve stopnje upravičeno glede mesta padca ni sledilo tožnici in njeni materi, pač pa izvedencu in ob pravilni dokazni oceni tožnice in prič pravilno ocenilo, da do nastanka poškodbe tožnice ni moglo priti na začetku stopnic - spodaj, in sicer tako zaradi fizikalnih lastnosti (časovne in krajevne razdalje) kot tudi zaradi same narave utrpelih poškodb.
Identifikacijski znak za nepremičnino, ki je predmet stvarnopravnega tožbenega zahtevka, je parcelna številka in katarska občina ali ID znak pri nepremičnini.
V točki 2 izreka sodbe sodišča prve stopnje navedene nepremičnine so identificirane s parcelno številko in številko ter imenom katarske občine, zato so določene z ustreznimi identifikatorji. Pritožba tako nima prav, ko trdi, da je ustrezen identifikator za določenost nepremičnine le ID znak nepremičnine.