TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se odločitve pod točkami II, III in IV izreka sodbe sodišča prve stopnje spremenijo tako:

- da se odločitvi pod točkama II in III nadomestita z odločitvijo, ki poslej glasi:

″II. Tožena stranka je dolžna izstaviti tožeči stranki zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se bo na ime in v korist tožeče stranke P. M., EMŠO: ..., ..., vknjižila lastninska pravica pri nepremičninah parc. št. .../1, ..., ... in .../1, vse v k.o. ... ..., takrat, ko ji bo tožeča stranka plačala kupnino 15.000,00 EUR kot obveznost iz točke I izreka te sodbe.‶,

- da se v odločitvi pod točko IV izreka znesek ″1.482,85 EUR‶ nadomesti z zneskom ″1.745,30 EUR‶.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v preostalem še izpodbijanem in nespremenjenem delu.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 po prejemu te sodbe toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka 28,11 EUR.

Identifikacijski znak za nepremičnino, ki je predmet stvarnopravnega tožbenega zahtevka, je parcelna številka in katarska občina ali ID znak pri nepremičnini.

V točki 2 izreka sodbe sodišča prve stopnje navedene nepremičnine so identificirane s parcelno številko in številko ter imenom katarske občine, zato so določene z ustreznimi identifikatorji. Pritožba tako nima prav, ko trdi, da je ustrezen identifikator za določenost nepremičnine le ID znak nepremičnine.