pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis - zemljiškoknjižno dovolilo - spojitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom
Po določbi 3. odstavka 33. člena ZZK-1 morajo biti listine, za katere ZZK-1 določa, da morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene, ker sicer overitev podpisa ni dovoljena, spojene z zemljiškoknjižnim dovolilom. S tem je potrjeno, da so bile listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih oziroma potrdilo o plačilu davkov dejansko pridobljene in je z njimi notar, preden je overitev opravil, razpolagal. S tem tudi postanejo sestavni del listine, ki je podlaga vpisu. Poleg tega mora sodišče preveriti obstoj listin, ki jih zahtevata 37. in 38. člen ZZK-1 (vsebinsko presojo izpolnjenosti pogojev za overitev opravi notar).
delitev nepremičnine v solastnini - kmetijsko zemljišče - način delitve - fizična delitev nepremičnin - predmet delitve - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - izvedensko mnenje - izvedenec kmetijske stroke - dopolnitev dokaznega postopka
Splošna ugotovitev o stališču cenilske stroke glede deljivosti kmetijskih zemljišč ne zadostuje za sklep o nedeljivosti obravnavanih nepremičnin. Odločilna je izvedenčeva ocena o procentualnem zmanjšanju vrednosti in na tej oceni temelječ zaključek sodišča, da bi se z delitvijo nepremičnin, ki so predmet delitve, znatno zmanjšala njihova vrednost.
Glede na splošnost ugotovitve o stališču cenilske stroke je šteti, da je podano ob predpostavki, da se zemljišča izkoriščajo na najboljši možni način v skladu s svojim namenom, tj. za kmetijsko proizvodnjo. Izguba vrednosti pri delitvi (še) manjših kmetijskih površin, ki niso namenjene intenzivni kmetijski obdelavi, pa je lahko manjša. Ker je donosnost odvisna od interesov (so)lastnikov, je strošek obdelave na m2 površine manjši kot v primeru intenzivne obdelave.
Druga toženka (nepremičninska družba) se je z aktivnim sodelovanjem pri sklepanju predpogodbe in s privolitvijo v nakazilo kupnine na svoj fiduciarni račun strinjala, da postane skrbnica nakazanih sredstev in se zavezala, da bo z njimi ravnala na dogovorjen način. Drugačne pritožbene navedbe ne vzdržijo pravne presoje, saj bi pomenile, da lahko druga toženka prosto razpolaga s sredstvi strank na svojem fiduciarnem računu, kar ni skladno z naravo in namenom fiduciarnih poslov. Da se je tudi druga toženka zavedala, da je bila z nakazanimi sredstvi dolžna ravnati na predpisan način, in je takšno zavezo sprejela, je razvidno iz dela pritožbe, v katerem priznava, da je bila kupnina nakazana za točno določena nakazila in poplačila in da je bila pri izplačilih vezana na naročilo tožnikov in prvega toženca.
Ker druga toženka ni izkazala, da so bila deponirana denarna sredstva tožnikov porabljena na dogovorjen način in za predviden namen, ta sredstva bodisi še vedno ima in jih mora vrniti tožnikoma, ker je z razvezo predpogodbe odpadla podlaga za njihovo zadrževanje (tretji odstavek 190. člena in drugi odstavek 111. člena OZ), bodisi jih je porabila v nasprotju s sklenjenim dogovorom in jih mora tožnikoma plačati na podlagi pravil o pogodbeni odškodninski odgovornosti (drugi odstavek 239. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00028478
ZPP člen 105. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. URS člen 35, 39.
čast in dobro ime - negativna vrednostna sodba - mnenje o dejstvih - trditve o dejstvih - svoboda izražanja - zaničevalni namen - poseg v čast in dobro ime - kolizija pravic - poseg v zasebnost - pričakovana zasebnost - pričakovano polje zasebnosti - javni interes - javna seja - javna razprava
Toženec je besedo „izsiljevanje“, ki je edini del izjave z negativno konotacijo, uporabil v smislu označevanja trdih pogajalskih taktik tožnika pri prodaji nepremičnin in njegovega nepopustljivega vztrajanja pri neprimerljivo visoki ceni. Beseda se v tem smislu tudi pogosto uporablja, in sicer za označevanje pravno dopustnih ravnanj, ki pa jih oseba s pretiravanjem označi za moralno, ne pa zakonsko sporna. Toženec je torej izrekel mnenje in ne trditve o dejstvih.
Upoštevaje tožnikovo neprilagodljivost pri zasledovanju lastnega interesa v obliki čim višje cene (ki ga ima sicer vso pravico zasledovati) v postopku izpeljave projekta v javnem interesu, dejstvo, da je toženec kot občinski svetnik nastopal kot zastopnik javnega interesa, tožnik pa je ravnal v nasprotju z javnim interesom, ter upoštevaje, da je bila seja občinskega sveta namenjena prav razpravi o nakupu spornega zemljišča prav zaradi visokega odstopanja cene od cen drugih prodajalcev in ocenjene vrednosti nepremičnin, je razvidno, da toženec ni podal sporne izjave z namenom zaničevanja tožnika, temveč kot grajo tožnikovega ravnanja zaradi pomanjkanja njegovega posluha za javno korist v zasledovanju zasebne (denarne) koristi. Tudi v preostalem delu sporne izjave, ki sicer ne vsebuje nobenih negativno zaznamovanih besed, ki bi lahko utemeljevale poseg v čast ali dobro ime, je razvidno, da je očitek toženca usmerjen v tožnikovo zasledovanje finančnih koristi in ne v zaničevanje tožnika kot osebe, še manj pa tožnice, ki v besedilu ni niti omenjena.
Ker je bil posel med tožnikom in občino v javnem interesu ter se je o njem tudi razpravljalo na javni seji, je tožnik glede svoje vloge v postopku nakupa užival manjšo stopnjo zasebnosti. Ni torej pomembno, ali je tožnik javna oseba, temveč, da se je izjava nanašala na tožnikovo ravnanje v zadevi javnega interesa, podana pa je bila med javno razpravo o dotični zadevi v javnem interesu (nakupu nepremičnine zaradi gradnje obvoznice).
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - izpolnitev zakonskih pogojev - pogoji za izrek ukrepa - vrsta ukrepa - duševno stanje - odločanje samo o eni pritožbi - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa - po izteku roka za pritožbo
Iz izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotnemu udeležencu.
Vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec zaradi svojega trenutnega duševnega stanja in popolne nekritičnosti do svoje bolezni ni sposoben tvornega sodelovanja.
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo odvetnice nasprotnega udeleženca oziroma ni znano, ali je morda vložena pritožba tudi z njene strani). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi nasprotnega udeleženca. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo odvetnice nasprotnega udeleženca ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njeni morebitni pritožbi.
pridržanje osebe na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije - narok na kraju samem - ogrožanje življenja s samomorom
Sodišče je opravilo narok na kraju samem (v psihiatrični bolnišnici) in zaslišalo nasprotnega udeleženca, postavilo pa je tudi izvedenca psihiatrične stroke, na katerega mnenje je tudi oprlo svojo odločitev o pridržanju nasprotnega udeleženca.
vrnitev zaplenjenega premoženja - predmet - ugotavljanje vrednosti zaplenjenega premoženja - cenitev vrednosti nepremičnine
Odločeno je o vrnitvi nepremičnin, ki so bile ob zaplembi označene z vl. št. 85 k. o. Y in z vl. št. 518 k. o. B. Zaplenjene nepremičnine so bile v obeh primerih last zdaj pokojnega upravičenca do 1/2. V takšnem obsegu so mu bile tudi zaplenjene.
Ker v postopku na prvi stopnji s pomočjo izvedenca ugotovljena vrednost zaplenjenih nepremičnin ni bila sporna, so pritožbeni pomisleki glede nje neutemeljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027638
ZPP člen 286, 315, 315/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
odškodnina - nepremoženjska škoda - obseg škode - vmesna sodba - temelj tožbenega zahtevka - vzročna zveza - višina odškodninskega zahtevka - degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe - deljena vzročnost - trditvena podlaga - teorija jajčne lupine - osebne lastnosti in stanje oškodovanca - pravočasnost predloženih dokazov
Toženkin ugovor, da vtoževana tožnikova nepremoženjska škoda ni vsa v vzročni zvezi s poškodbo, temveč je posledica tožnikovega predhodnega bolezenskega stanja (degenerativnih sprememb), je povezan z vprašanjem obsega škode, ta pa z odmero pravične denarne odškodnine. Zato ga je treba obravnavati pri odločanju o višini odškodninske terjatve oziroma utemeljenosti višine tožbenega zahtevka. V nasprotju s tem materialnopravnim izhodiščem ga je sodišče napačno obravnavalo pri vzročni zvezi in s tem ponovno poseglo v temelj obravnavanega tožbenega zahtevka.
Neme degenerativne spremembe, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic, kot jih v obravnavanem primeru ugotavlja sodišče prve stopnje, niso pravno relevanten (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode. To pa pomeni, da je v primerih, kadar šele škodni dogodek povzroči manifestnost degenerativnih sprememb, celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027648
OZ člen 50, 50/2, 393, 393/1, 393/3. ZN člen 3. ZPP člen 14, 224, 224/4, 286, 286/1, 286/4, 286b, 286b/1, 289, 289/2, 289/3, 303. SPZ člen 18, 132, 201, 201/1, 201/2, 202, 202/1.
pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev - prenos poslovnega deleža - namen zavarovanja terjatve - ničnost pogodbe - fiduciarni posel - obličnost - oblika kot pogoj za veljavnost pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - notarski zapis - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbojna pravna domneva - volja pogodbenih strank - resnična volja pogodbenih strank - namen pogodbe - trditveno in dokazno breme - prikrit pravni posel - veljavnost prikrite pogodbe - soglasje volj o navideznosti pogodbe - prenos lastninske pravice v zavarovanje - prepoved komisornega dogovora - opcija povratne prodaje - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - prekluzija trditev in dokazov - deljive obveznosti in terjatve
Okoliščina, da je bila pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev zapisana v notarskem zapisu, ni ovira za presojo, da je pogodba navidezna.
Fiduciaren posel je veljaven, če je sklenjen v predpisani obliki (notarski zapis) in če vsebuje varovalke, ki preprečujejo zlorabo upnika zoper dolžnika (tj. varovalke, ki izključujejo možnost, da bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev). Take varovalke predstavljajo klavzule, ki določajo, da lahko upnik v primeru neizpolnitve dolžnikove obveznosti bodisi obdrži lastninsko pravico nad stvarjo za primerno (tržno) ceno, ki jo določi nekdo tretji, morebitni presežek med vrednostjo stvari in vrednostjo terjatve pa vrne dolžniku, bodisi proda stvar (sam ali s posredovanjem tretjega) in se poplača iz izkupička, presežek pa vrne dolžniku. Dogovor, na podlagi katerega dolžnik pristane na (dokončno) izgubo lastninske pravice nad stvarjo, če ne bo izpolnil svoje obveznosti, je brez omenjenih varovalk/klavzul (zaradi kršitve določbe 132. člena SPZ) ničen.
Z dogovorom, ki je tožencu omogočal, da v primeru neizpolnitve obveznosti iz posojilnih pogodb ostane imetnik poslovnih deležev, je bil dosežen učinek komisornega dogovora. Ker ne pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev ne sporazum z dne 3. 5. 2012 ne vsebujeta klavzul, ki bi izključevale možnost izigravanja namena prepovedi iz 132. člena SPZ, je materialnopravno pravilna odločitev, da je pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev (kot del dogovora o fiduciarnem prenosu poslovnih deležev) nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026370
ZPP člen 8, 286. OZ člen 569, 571.
dokazna ocena - izpoved priče - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - prvi narok za glavno obravnavo - posojilna pogodba - pravilna izpolnitev - izpolnitev tretjemu
Obveznost je lahko izpolnjena tudi osebi, ki jo določi sam upnik.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
dopolnitev izvedenskega mnenja - odmera nagrade izvedencu - sklep o zavrnitvi predloga - dodatna vprašanja izvedencu
Pritožnik je v dopolnitvi izvedenskega mnenja zgolj (ponovno) zapisal, od kod je črpal podatke za svoje zaključke, kar pa po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja dopolnitve izvedenskega mnenja v smislu 51. člena Pravilnika. Ne gre namreč za odgovore na nova strokovna vprašanja, ki bi izvedencu nalagala ponovni študij spisa, nove meritve in zaključke, temveč zgolj tehnično pojasnilo, na podlagi česa je prišel do svojih ugotovitev.
Okoliščina, da stranka umakne poravnalno ponudbo, sploh če to stori na zadnjem naroku, ko so nastali že (skoraj) vsi pravdni stroški, in tudi navede razloge za to, za kar gre v tem primeru, ni okoliščina v smislu drugega odstavka 154. člena ZPP, ki bi jo bilo treba upoštevati pri stroškovni odločitvi.
OZ člen 174, 174/1, 179. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - poškodbe okolčja - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za premoženjsko škodo - javna listina
Dve temeljni načeli za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine.
Izčrpanje zavarovalne vsote je možno uveljavljati kot spremenjeno okoliščino v pravdi za ukinitev rente.
Omejitev zavarovalne vsote je dejstvo, ki ima podlago v zakonu, in z dnem, ko je tožnik toženca obvestil, da je vsota izčrpana, bi se moral zavedati, da lahko nastopi dolžnost vračila zneskov, izterjanih preko zavarovalne vsote.
stroški postopka - odmera stroškov - odvetniški stroški - odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba vrednosti točke
Zmotno je materialnopravno stališče pritožbe, da bi smelo sodišče prve stopnje novo vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) uporabiti le za stroške, nastale po dnevu, ko je začela veljati nova vrednost točke (dne 6. 4. 2019). Po utrjenem stališču sodne prakse obveznost povrnitve stroškov postopka nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške postopka, katere in v kakšni višini. Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo s sklepom dne 9. 5. 2019, ko je že veljala nova vrednost točke, zato je pri odmeri stroškov tudi pravilno uporabilo vrednost točke 0,60 EUR.
ZASP člen 31, 81, 81/1, 146, 147, 156, 156/1, 157/7.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija glasbenih del - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - skupni sporazum - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - honorar po licenčni pogodbi - običajen avtorski honorar - minimalni honorar - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife
Stališče Vrhovnega sodišča RS glede načina zapolnitve tarifne praznine (s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika mesečno v vseh obstoječih in bodočih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena, in v primeru odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno previsoka ali prenizka), je mogoče razumeti le na en način, in sicer kot napotek za uporabo (začasne) tarife (ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP), zaradi česar tudi ni moč reči, da je Vrhovno sodišče RS preseglo svoje pristojnosti oziroma da je poseglo v pristojnost Sveta za avtorsko pravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027641
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-7. ZDen člen 3, 4, 32, 88. OZ člen 131, 131/1, 132.
odškodninska odgovornost - denacionalizacija - nedopustno ravnanje - vračilo nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev nepremičnin v naravi - plačilo odškodnine - denarno nadomestilo - oddaja zemljišča v družbeni lastnini za gradnjo - odločba o denacionalizaciji - nesklepčnost tožbe - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe
Ovira za vračilo stavbnega zemljišča v naravi ni le obstoj objekta, ki ni v lasti denacionalizacijskega upravičenca, ampak tudi oddaja za gradnjo pred uveljavitvijo ZDen.
Iz ugotovitev v odločbi o denacionalizaciji, ki jo je tožnik predložil kot dokaz, da je v letu 1981 pritožnica pridobila lokacijsko dovoljenje in da je bil v letu 1983 del športnega parka že zgrajen, utemeljujejo sklep, da je bila obravnavana nepremičnina že pred uveljavitvijo ZDen oddana za gradnjo in da je investitor dotlej tudi že pričel z gradnjo. Tožbenega molka o neobstoju drugih ovir za vračilo obravnavane nepremičnine v naravi zato ni mogoče več razumeti kot posredno zatrjevanega izostanka ostalih ovir. Ker kažejo na to, da zatrjevana pozidava po uveljavitvi ZDen ni bila edina ovira za vračilo v naravi, ima tožbeni molk o dejstvih, ki bi izključevale možnost tega sklepa, za posledico nesklepčnost tožbe. Pozidavo (in dozidavo) objekta na zemljišču, ki je bil oddan za gradnjo pred uveljavitvijo ZDen, je namreč že zakon določil kot oviro za vračilo v naravi in zato ne more biti podana vzročna zveza med toženkinim ravnanjem in zatrjevano škodo niti tožnik s toženkinim ravnanjem ni bil oškodovan in zato očitano ji ravnanje ni bilo nedopustno. Ker v tožbi manjkajo navedbe, ki bi nudile podlago za sklep, da je bila edina ovira za vračilo v naravi dejstvo, da na njem stoji objekt, ki ni v tožnikovi lasti (oziroma v lasti denacionalizacijskega upravičenca), in ki je bil postavljen po uveljavitvi ZDen, tožba ni sklepčna.
ugovor zoper plačilni nalog - rok za ugovor zoper plačilni nalog - vročanje pisanj pooblaščencu - sprememba sedeža
Kadar ima stranka v postopku pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Zato v zvezi z vročanjem plačilnega naloga ni pomembno, da je tožena stranka v vmesnem obdobju, ki ga v pritožbi niti ni konkretizirala, spremenila sedež.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - subjektivni element kaznivega dejanja - krivda delavca
Pritožba ima sicer prav, da za storitev kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ni bistveno, katera oseba je tista, ki je dejansko palete prejela in jih odpeljala iz oškodovane družbe in da je ključna ugotovitev dejstva, ali so sporne interne (male) dobavnice, ki izkazujejo vračila evro palet, izpolnjene z lažnimi podatki glede registrskih označb tovornih vozil in da brez dvoma gre za očitek prilastitve stvari, ki so obdolžencem, ki so opravljali delo kontrolorjev vrnjene embalaže, bile zaupane v zvezi z njihovim delom. Vendar pa ni mogoče sprejeti pritožbenega naziranja, da so obdolženci zavestno in hoté (čeprav na utečen način) na interne dobavnice vpisovali lažne podatke registrskih oznak tovornih vozil in tako omogočili, da so se palete po tretji osebi odpeljale iz skladišča, nato pa so z evro paletami razpolagali sami na nedovoljen način kot z lastnimi. Ni mogoče namreč v nasprotju s pritožbenimi navedbami prezreti, da je v inkriminiranem času postavljen način izpisovanja internih dobavnic bil takšen, kot je to ugotovilo prvo sodišče in se je takšen način utečeno vlekel več let. Res je, da bi dosledna kontrola registrskih oznak tovornih vozil, ki so pripeljala v centralno skladišče s strani obdolžencev in nenazadnje tudi viličaristov in vratarjev ter ostalih režijskih delavcev, ki so bili sodelavci obdolžencev in so ta sistem odvoza palet dobro poznali, lahko preprečil manjko palet. Vendar pa ni mogoče mimo tega, da morajo za obsodilno sodbo biti ključna relevantna dejstva (tudi krivda) dokazana brez vsakršnega dvoma. Dvom v krivdo obdolžencev pa se je prvemu sodišču utemeljeno pojavil ob ugotovitvi njihovega večletnega utečenega načina dela, v katerem tudi obdolžencem nadrejeni delavci niso videli prav nič spornega.