TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

- v prvi alineji II. točke izreka tako, da se znesek 12.037,97 EUR nadomesti z zneskom 12.673,97 EUR, datum 20. 2. 2017 z datumom 15. 6. 2012, doda pa se še znesek 3.837,06 EUR, ki ga tožena stranka še dolguje tožeči stranki iz naslova zakonskih zamudnih obresti od zneska 44.500,00 EUR (akontacija odškodnine, izplačana 20. 2. 2017);

- v IV. točki izreka tako, da se znesek 5.676,00 EUR, za kolikor je bil zavrnjen tožbeni zahtevek iz naslova tuje nege in pomoči, nadomesti z zneskom 5.040,00 EUR;

- v V. točki izreka pa tako, da se znesek 1.650,66 EUR nadomesti z zneskom 1.892,15 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke, pritožba tožene stranke pa v celoti zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti pritožbene stroške v znesku 425,14 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Pravilo iz 288. člena OZ, po katerem se dolžnikova delna izpolnitev vračunava tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica, pri neposlovnih odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev. Obseg škode oziroma višina denarne odškodnine se namreč določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe, prav tako se časovna točka zapadlosti pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe.

Zakonske zamudne obresti od prisojene (neplačane) odškodnine, ki je zapadla v plačilo pred vložitvijo tožbe, tečejo od vložitve tožbe dalje in ne šele od dneva delnega plačila, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Najkasneje od vložitve tožbe je namreč toženka v zamudi s plačilom prisojenega zneska (drugi odstavek 299. člena OZ).

Tožnik ni navedel, kdaj je toženko pred pravdo pozval k izpolnitvi obveznosti, je pa iz poravnalne ponudbe toženke tožniku z dne 18. 10. 2010 izhajalo, da je bilo to gotovo pred datumom te ponudbe. Ob upoštevanju navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik od 18. 10. 2010 dalje upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od posameznih mesečnih zneskov iz naslova izgubljenega zaslužka, ki so zapadli v plačilo v obdobju pred 18. 10. 2010, in ne od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska dalje do plačila, kot je bilo vtoževano.

Ker tožnik tožbe za med pravdo plačane zneske ni umaknil, čeprav bi to lahko storil, je sodišče prve stopnje pri oceni uspeha pravdnih strank pravilno upoštevalo, da tožnik ni uspel (tudi) glede med pravdo plačanih zneskov odškodnin.

Davčna obveznost plačnika davka, da v imenu davčnega zavezanca in za njegov račun izračuna, odtegne in plača davek, nastane šele v trenutku izplačila dohodka. V času sodnega odločanja glede utemeljenosti zahtevka za povrnitev škode obveznosti obračuna in izplačila davčnega odtegljaja v zvezi z zneskom odškodnine še ni, saj odškodnina tožniku še ni dosojena niti izplačana.