ZNP člen 4, 4/1, 4/2, 37. ZGD-1 člen 50, 52, 52/2, 256, 274, 514, 515, 515/4. ZIZ člen 53, 239.
imenovanje prek sodišča – zadeve, o katerih sodišče odloča v nepravdnem postopku – posebne določbe o postopku – vročanje predloga v nepravdnem postopku zaradi imenovanja članov nadzornega sveta
Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo predlogu in imenovalo člane nadzornega sveta nasprotnega udeleženca, ki je družba z omejeno odgovornostjo (256. člen ZGD-1).
Tudi v postopku, kot je predmetni, sodišče mora dati udeležencem pravnega razmerja, ki se v tem postopku ureja, možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka, saj sme sodišče odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi, če zakon tako določa (drugi odstavek 4. člena ZNP). Ker taka izjema za predlog, ki je predmet tega postopka, v ZGD-1 ni določena, je treba pri obravnavanju predloga načelo kontradiktornosti upoštevati.
Tudi ni utemeljeno primerjanje s postopkom zavarovanja terjatve z začasno odredbo. Tisti postopek je urejen drugače.
ZP-1 člen 144, 144/4. Odvetniška tarifa člen 6, 6/4, tarifna številka 37, 37/2. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
stroški in nagrada zagovornika - postopek o prekršku - pisni zagovor - kilometrina - nagrada za odsotnost iz pisarne v času potovanja
Ker je v predmetni zadevi zagrožena globa najmanj 1.200,00 EUR, kar pomeni največ do 5.000,00 EUR, pri vrednosti spornega predmeta po tar. št. 18 OT 2015 pa bi to pomenilo 10893 odvetniških točk, zagovornik utemeljeno navaja, da bi mu za zagovor obdolženega in sestavo pisnega zagovora pripadala nagrada v višini 400 točk, kar povečano za 50 % po tretji alineji 2. točke 37. tarifne številke OT 2015 znaša 600 točk in ne le 300 točk, kolikor jih je priznalo sodišče prve stopnje.
Zagovor obdolženega v pisni obliki z dne 21. 4. 2016 in pristop na narok 21. 4. 2016 je šteti kot enotno storitev, ker je na tem naroku obdolženec zgolj vložil pisni zagovor in je s tem dejansko bilo opravljeno samo eno dejanje, ker obdolženi niti ni odgovarjal na kakšna dodatna vprašanja na tem naroku.
Pri izračunu kilometrine je sodišče dolžno upoštevati razdaljo od sedeža zagovornikove pisarne do sedeža sodišča, kjer je bil opravljen narok, in ne morebiti kakšnih drugačnih podatkov, zlasti če v stroškovniku niso posebej obrazloženi. Zato so obširna pritožbena izvajanja o tem, kje ima zagovornik parkirano svoje vozilo v A. in kje parkira vozilo, ko prihaja na naroke na sodišče v C., nerelevatna.
Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije je 6. 5. 2008 sprejel sklep glede razlage 4. odstavka 7. člena OT (2003), da odvetnik ni upravičen do nagrade za odsotnost iz pisarne v času potovanja, če porabi iz prostorov pisarne do sodne stavbe 5 do največ 10 minut peš hoje. Sicer pa se v skladu s sodno prakso nagrada za čas odsotnosti iz pisarne zaradi potovanja za stranko nad pol ure prizna le v primeru, če skupni čas potovanja v obe smeri presega 30 minut, zagovornik pa je v stroškovniku priglasil 20 minutno potovanje, ne da bi pri tem posebej opredelil, da gre za potovanje v eno smer.
Sodišče prve stopnje je upoštevajoč 37. člen ZDR in 2. člen ZDSS-1 utemeljeno zaključilo, da je za sojenje v skladu s točko b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. Glede na to, da gre v obravnavani zadevi za spor na plačilo odškodnine zaradi kršitve zakonsko določene konkurenčne prepovedi iz 37. člena ZDR med tožnico kot bivšim delodajalcem in prvim tožencem kot bivšim delavcem (tudi solidarno odgovornost druge toženke tožnica utemeljuje s kršitvami ZDR - ravnanje prvega toženca, ki je ustanovil konkurenčno podjetje, v okviru katerega opravlja konkurenčno dejavnost), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da gre v obravnavani zadevi za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja in za spor med delavcem in delodajalcem
Ne glede na to, da je tožeča stranka račune izdajala upravniku (ta pa je obračunani strošek razdeljeval med etažne lastnike), je še vedno etažni lastnik tisti, ki je nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja in s tem oseba od katere tožeča stranka lahko terja plačilo v sodnem postopku. Upravnik namreč (le) zastopa etažne lastnike v poslih upravljanja (118. člen Stvarnopravnega zakonika). Pogodba, ki jo sklene z dobaviteljem (tretjo osebo) v imenu in za račun etažnih lastnikov ter v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno etažne lastnike in dobavitelje. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno zmotno zaključilo, da tožena stranka ni pasivno legitimirana v obravnavanem sporu. Upravnik namreč s tem, ko je bil naslovnik spornih računov, ni prevzel izpolnitve obveznosti, ki bremenijo etažne lastnike.
Tožeča stranka ima sicer prav, da interna delitev stroškov v skladu drugim odstavkom 25. člena Odloka ni njena obveznost. Vendar s trditveno podlago iz dopolnitve tožbe, toženi stranki sploh ni bilo omogočeno konkretizirano ugovarjati višini zahtevka. Tožeča stranka bi namreč morala že v dopolnitvi tožbe pojasniti, kakšna je višina obveznosti tožene stranke po posameznem računu, zlasti zato, ker je predlogu za izdajo sklepa o izvršbi predložila račune, ki se glasijo na upravnika in se nanašajo na celoten poslovni objekt. Le tako bi bilo toženi stranki omogočeno, da bi konkretizirano odgovorila na očitke o neplačilu obveznosti, ki odpadejo nanjo.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 132, 132/3, 132/3-2, 296, 296/1.
vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - izvršilni stroški
Po začetku postopka osebnega stečaja odmerjanje nadaljnjih izvršilnih stroškov v izvršilnem postopku ni več dopustno, razen v situaciji iz 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ali iz drugega odstavka 131. člena istega zakona, kar pa v predmetni zadevi ni primer. Prav tako za terjatev, ki jo od dolžnice izterjuje upnica ne velja izjema po drugem odstavku 390. člena ZFPPIPP, ki izključuje uporabo 131., 132., 280. in 281. člena ZFPPIPP. Upnica bo morala svojo nejudikatno terjatev iz naslova izvršilnih stroškov priglasiti v postopku osebnega stečaja.
ZST-1 člen 6, 6/1, 11, 11/5. ZPP člen 337, 337/1. ZDavP-2 člen 36, 36/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 23a.
zavrnitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbo – pravna oseba – premoženjsko stanje – pomanjkljiva trditvena podlaga – likvidnostno stanje – blokada računa – način plačila sodne takse – gotovinska plačila – plačila v manjših zneskih – nedovoljene pritožbene novote
Odlog, delna oprostitev oziroma obročno odplačilo sodne takse je izjema od pravila, da je potrebno sodno takso plačati že ob vložitvi vloge. Izjeme pa je potrebno presojati ozko, zato vlogi za odlog, delno oprostitev oziroma obročno odplačilo sodne takse ni mogoče ugoditi, v kolikor predlagatelj razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, ki brez ogrožanja njegove dejavnosti zadošča za plačilo sodne takse.
zadržanje pod posebnim nadzorom – psihiatrično zdravljenje brez privolitve
Da sodišče izreče zdravljenje osebi pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, je dopustno le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr.
povrnitev nadomestila plače za odsotnost dela – udeležba pri sodnem dejanju – pravdni strošek
Osnovno vodilo za presojo predloga delodajalca o povrnitvi nadomestila plače za njegovega delavca (pričo) je torej potrebnost stroškov, ne pa podatek o tem, koliko je delodajalec svojemu delavcu dovolil, oziroma mu priznal kot opravičeno odsotnost z dela zaradi udeležbe pri sodnem dejanju, kot to napačno tolmači pritožba. Stroški morajo torej biti smotrni, kar pomeni, da je potrebno upoštevati le dejansko izgubljen čas delavca zaradi udeležbe pri sodnem dejanju.
Ko izvršitelj ob poskusu oprave rubeža ugotovi, da dolžnika ni doma oziroma noče zaklenjenega stanovanja odpreti, najprej pusti poziv dolžniku tako, da mu ga pusti v njegovem hišnem predalčniku oziroma na ustreznem mestu z namenom, da se bo dolžnik lahko z njim seznanil.
Ob ponovnem rubežu bi moral izvršitelj zaradi izogibanja nastalim stroškom v zvezi z neuspešnim(i) rubež(i) v skladu z odredbo sodišča nasilno vstopiti v zaklenjene prostore drugega dolžnika.
Rubež na drugem naslovu od predlaganega bi bil potreben, če bi izvršitelj ob opravi prvega izvršilnega dejanja (ali morebiti tudi že prej) ugotovil, da dolžnik na naslovu, ki ga je označil upnik v predlogu za izvršbo, ne prebiva.
ZST-1 člen 11, 11/5, 39. ZST-1C člen 26. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje pravne osebe – obstoj premoženja – možnost unovčenja premoženja – trditveno in dokazno breme – nedovoljene pritožbene novote – uporaba novele ZST-1C – končne in prehodne določbe – načelo neodvisnosti sodstva
Prehodne in končne določbe ZST-1C v 26. členu določajo, da če je bil predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks vložen pred začetkom uporabe tega zakona, se za postopek odločanja do pravnomočne odločitve o tem predlogu uporabljajo določbe Zakona o sodnih taksah in Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. Acontrario se v primeru, ko je bil predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks vložen po začetku uporabe ZST-1C, uporabljajo določbe slednjega.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – neizkazana vročitev odvetniku – zavrnitev pritožbe – učinek pravnomočnosti sklepa
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni vročilnice o vročitvi izpodbijanega sklepa odvetniku, ki je bil pritožniku določen po uradni dolžnosti). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožnikovi pritožbi. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za odvetnikovo pritožbo ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njegovi morebitni pritožbi.
INVALIDI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00000580
ZPIZ-1 člen 15, 15/2.. ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 194.. OZ člen 16, 16/1, 194.. ZOdvT člen 2, 2/2, 17.
brezplačna pravna pomoč - delna invalidska pokojnina - lastnost zavarovanca - poslovodna oseba - ustavitev izplačevanja invalidske pokojnine - izredna pravna sredstva - odločitev o pravdnih stroških - III. kategorija invalidnosti - datum pravnomočnosti sodne odločbe
Ker izpodbijani odločbi z dne 6. 1. 2015 in z dne 3. 7. 2014 nista bili izdani v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, toženec pa je z ustavitvijo izplačevanja delne invalidske pokojnine odločil za nazaj in s tem posegel v pravnomočno odločitev, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi pravilno odpravilo.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - nadurno delo - nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela
Ker se v konkretnem primeru, ko je sporna višina odmerjenega nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela, naknadno ugotovljene plače oziroma, sporočene plače in plačilo prispevkov nanašajo na leto 2012, kot relevantno leto pred letom, v katerem je nastala tožnikova začasna zadržanost od dela, nedvomno nanašajo na obdobje do dokončne odločbe toženca, to je do 14. 1. 2015, je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani odločbi toženca z dne 14. 1. 2015 in z dne 3. 11. 2014 odpravilo in na podlagi določbe 82. člena ZDSS-1 zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje. Naknadno sporočeni podatki o plačah se namreč nanašajo na že izplačane prejemke v letu 2012, le kasneje je bivša tožnikova delodajalka določene prejemke prekvalificirala v plače in plačala ustrezne davke in prispevke. V kolikor bi toženec z na novo sporočenimi podatki o plačah razpolagal že v prvem postopku, bi te podatke upošteval pri prvotni odmeri nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela. Tako pa bo to storil v ponovljenem postopku in tožniku na podlagi podatkov o plačah za leto 2012 na novo priznal in odmeril nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela z novo odločbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSK0006986
OZ člen 171. ZZVZZ člen 86, 87.
deljena odgovornost za škodo - nesreča pri delu - ukrepi varstva pri delu - regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje - tožba zoper delodajalca - stroški zdravljenja - prispevek delavca k škodnemu dogodku
Po novejši sodni praksi ni več dvoma, da delodajalec lahko v razmerju do tožeče stranke odgovarja le za del, za katerega je nastanek škode mogoče pripisati njemu. V primeru ugovora soodgovornosti mora zato sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. Tako stališče je v skladu z namenom zavarovanja, to je varstvom položaja oškodovanca. Ker bi obstajala možnost regresa delodajalca do delavca, bi namreč v nasprotnem primeru lahko prišlo do situacije, ko bi škodo moral povrniti delavec sam.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - opravljanje drugega dela - denarno povračilo - višina - sodna razveza
Z daljšim opravljanjem drugih del tožnika je v konkretnem primeru prišlo do dejanskega sporazumnega izvrševanja drugačne pogodbe med strankama (tj. za delo avtomehanika vulkanizerja), čeprav ni prišlo do formalnega podpisa nove pogodbe o zaposlitvi. Ker je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodja izmene, čeprav ta zaradi dejanskega opravljanja dela na drugem delovnem mestu ni ustrezala dejanski vsebini delovnega razmerja, izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita. Ni namreč prenehala potreba po opravljanju dela avtomehanik vulkanizer, ki ga je tožnik dejansko opravljal, in v posledici česar je prišlo do dejanske sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi v skladu z drugim odstavkom 49. člena ZDR-1 v zvezi s četrtim odstavkom 15. člena ZDR-1.
invalid II. kategorije invalidnosti - poškodba izven dela - poslabšanje invalidnosti
Pri tožniku so v okviru že ugotovljene II. kategorije invalidnosti potrebne še dodatne fizične, pa tudi časovna razbremenitev. Vendar pa ni prišlo do tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi bila podana I. kategorija invalidnosti, saj ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, oziroma ima tožnik še preostalo delovno zmožnost. V I. kategorijo invalidnosti se
skladno s 1. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Takšno dejansko stanje pa pri tožniku ni podano.
OZ člen 35, 39, 55, 112, 610, 610/1. ZPSPP člen 31.
vstop novega lastnika v najemno razmerje dotedanjega lastnika (prodajalca)
Ključno je dejstvo, da je tožeča stranka z nakupom nepremičnin, na katerih so bili poslovni prostori, obremenjeni z najemno pogodbo, vstopila v vse pravice in obveznosti dotedanjega lastnika in torej najemodajalca.
Tožeča stranka, ki je svoj primarni tožbeni zahtevek temeljila na ničnostnih razlogih za najemno pogodbo, v katero je z nakupom nepremičnin vstopila, bi torej s svojim zahtevkom uspela le, če bi zatrjevala in izkazala, da so bili ničnostni razlogi podani že v najemni pogodbi, ki je bila med toženkama sklenjena v maju 2006.
dokazovanje zapadlosti terjatve v izvršilnem postopku - izvršljivost sodne poravnave
Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z javno listino ali po zakonu overjeno listino (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Če na ta način zapadlosti ni mogoče dokazati, se ta dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla (tretji odstavek 20. člena ZIZ). Iz smisla te določbe izhaja, da izvršilno sodišče ni pristojno, da na podlagi drugih dokazov ugotovi izvršljivost sodne poravnave.
ZPIZ-2 člen 82, 82/3, 429.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103, 104.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - III. kategorija invalidnosti
Izpodbijani odločbi o razvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in priznani pravici do dela na delu vodje službe inženiringa s krajšim delovnim časom od polnega 5 ur dnevno sta dokončni in pravnomočni. Tožba zoper pravnomočen posamični upravni akt ni dopustna in je ni mogoče obravnavati po vsebini. V tem obsegu je, z izpodbijano I. točko izreka sodne odločbe, tožba na odpravo pravnomočne drugostopenjske odločbe in prvostopenjske odločbe iz procesnih razlogov zakonito zavržena.
invalidnost - nova invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni prišlo do spremembe že ugotovljene invalidnosti, da bi se ta poslabšala, ali da bi nastal nov primer invalidnosti. Ugotovilo je, da je njegovo zdravstveno stanje ni slabše, kakor je bilo v letu 2011 in da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, da je preostala delovna zmožnost tožnika zmanjšana za manj kot 50 %, da so stvarne razbremenitve priznane z odločbo tožene stranke z dne 26. 9. 2011 v skladu z njegovim zdravstvenim stanjem. Zato tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.