ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/2-1. ZIZ člen 79, 79/1, 79/1-1.
osebni stečaj – zahteva dolžnika za izvzem orožja iz stečajne mase – predmeti, izvzeti iz izvršbe
V stečajno maso dolžnika v osebnem stečaju ne sodijo predmeti brez premoženjske vrednosti na trgu. Dolžnik je imel možnost to dejstvo dokazati, vendar je po oceni pritožbenega sodišča ni izkoristil. Sicer pa je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa navedlo, da bo v primeru neuspešne prodaje orožje dolžniku vrnjeno. To pomeni, da je presojo ocene o tem, da je orožje brez vrednosti, odložilo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 90, 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožena stranka je tožniku v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je sporne dni iz železniških cistern odtujil gorivo tako, da je odvil ventile in s pomočjo improviziranega priključka iztočil gorivo v več kanistrov in jih nato odpeljal s svojim avtomobilom, s čimer je izpolnil znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1. Tožnik je storil očitano kršitev, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086036
ZPP člen 185, 354, 365, 365-3.
sprememba tožbe – dovolitev spremembe tožbe – razlog smotrnosti
Sodišče lahko spremembo tožbe dovoli, če oceni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Odločitev o takšni dovolitvi je torej vezana zgolj na vprašanje njene smotrnosti z vidika celostne razrešitve spornega razmerja in nikakor ne na okoliščino, ali je spremenjeni oziroma na novo postavljeni zahtevek vsebinsko utemeljen. Namen te procesne možnosti, ki jo zakon daje sodišču, je v tem, da se (v skladu z načelom ekonomičnosti) v enem postopku odloči o vseh (oziroma o čim več) zahtevkih, ki izvirajo iz istega spornega pravnega razmerja (in je moč uporabiti v bistvenem enako procesno gradivo), in sicer zato, da se zaradi njih (po nepotrebnem) ne bi sprožale nove pravde (postopki).
ZDR-1 člen 4, 4/1, 5, 5/1, 11, 13, 13/2, 17, 118.. ZJU člen 5, 5/1, 16, 74.. ZSPJS člen 14.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - izobrazba - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da zaradi dejstva, ker tožnik nima dosežene VII. stopnje strokovne izobrazbe, ne more biti v delovnem razmerju pri toženi stranki na delovnem mestu "specialist novinar". Prvi odstavek 21. člena ZDR-1 sicer določa, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma, s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona objavljene pogoje za opravljanje dela. Vendar pa določba 21. člena ZDR-1 ne pomeni, da ne velja pogodba o zaposlitvi, ki jo je delodajalec sklenil z delavcem, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dela. Podobno velja tudi za primer faktičnega delovnega razmerja. Če takšno razmerje dejansko obstaja, delavcu ni možno odreči sodnega varstva (in zavrniti tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja) zgolj zato, ker ne izpolnjuje predpisanega pogoja zahtevane stopnje izobrazbe.
Tožnik zmotno meni, da uporaba instituta sodne razveze iz 118. člena ZDR-1 ni dopustna v tem sporu, ker tožena stranka ni izpodbijala veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, da bi lahko sodišče prve stopnje določilo dan prenehanja delovnega razmerja. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je namreč mogoče ta institut uporabiti v vsakem primeru, ko pride do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma do pravnega položaja, ki je po svoji vsebini podoben nezakonitem prenehanju, torej tudi v primeru, ko sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja in mora odločiti tudi o eventualni reintegraciji delavca.
povračila stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela – povračilo stroškov
ZDR-1 v prvem odstavku 130. člena določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo prevoznih stroškov. V tretjem odstavku tega člena je določeno, da če se zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, oziroma če se tako sporazume z delodajalce. Ta podlaga v tem sporu ni podana.
gospodarski spor - izdaja sodbe brez naroka - neprerekana dejstva - ugovor zoper sklep o izvršbi kot pripravljalna vloga
Ob upoštevanju ugovornih trditev bi sodišče prve stopnje ob skrbi presoji njegove vsebine in dopolnitve tožbe tožeče stranke lahko zaključilo, da je tožeča stranka v svoji vlogi, na katero tožena stranka res ni odgovorila, zanikala trditve tožene stranke glede neobstoja poslovnega razmerja in ga dokazovala, toda tožena stranka, če ni odgovorila na to vlogo, še ni pritrdila tožeči stranki, saj se je s svojo vlogo tožeča stranka odzivala na vlogo tožene stranke in prerekala njeno vsebino, ob takšnem vrstnem redu vlog in trditev, pa ni mogoče šteti, da je tožena stranka priznala trditve tožeče stranke. Večkratno zanikanje dejstev ni potrebno, zato neodzivanje na vlogo tožeče stranke, ni mogoče umestiti pod 214.člen ZPP in ga razlagati tako, da je tožena stranka umaknila svoje navedbe iz ugovora zoper sklep o izvršbi in da je dejansko stanje postalo nesporno1.
motenje posesti - pravica do posesti - dobrovernost posestnika
Ob ugotovitvi tožničine posesti dovozne poti in ugotovljenem nedopustnem ravnanju toženca, ki ji je posest samovoljno preprečil, je zato pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec tožnico motil v njeni zadnji mirni posesti dovozne poti.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-5, 62, 66, 69, 259, 260, 300, 300/1, 301, 301/8. ZPP člen 274.
vsebina prijave terjatve – pogojna terjatev – prerekana terjatev – pogojno priznana terjatev – tožba na ugotovitev obstoja terjatve – ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi – pravna korist za vodenje pravde – zavrženje tožbe – ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev – ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev – sklep o preizkusu terjatev
Pogojne terjatve niso „pogojno priznane terjatve“. Slednjih ZFPPIPP pravzaprav sploh ne pozna. V skladu s prvim odstavkom 60. člena ZFPPIPP se mora upravitelj določno izreči, ali terjatev priznava ali prereka. Drugačne izjave upravitelja so neskladne z ZFPPIPP. Zato se takrat, ko se stečajni upravitelj o terjatvah izjavi tako, da jih „pogojno prizna“, „prizna pod odložnim pogojem“ ali zapiše kakšno drugačno s prvim odstavkom 60. člena ZFPPIPP neskladno izjavo, ki ne pomeni niti priznavanja terjatve niti določnega prerekanja terjatve, šteje, da je upravitelj tako terjatev prerekal.
Upnik, čigar pravočasno prijavljene terjatve upravitelj v osnovni seznam preizkušenih terjatev ni vnesel ali jo je vnesel z napačnimi podatki, lahko tak razlog uveljavlja z ugovorom proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. Kasneje pa lahko upnik vloži še ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev in pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev. Tožba na ugotovitev obstoja sicer priznane terjatve saniranju napak pri vnosu v osnovni seznam preizkušenih terjatev ni namenjena. Pritožbeni razlogi, s katerimi tožeča stranka izraža nestrinjanje o (ne)obstoju pogoja, povezanega s terjatvijo, so zato nerelevantni.
obveznost plačila - plačilo plače - razlika v plači - ustni dogovor - voznik tovornega vozila
V kolikor pride med delavcem in delodajalcem poleg sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi tudi do ustnega dogovora glede posameznih sestavin pogodbe o zaposlitvi (ki so za tožnika ugodnejše), tak ustni dogovor ni ničen. Pisna oblika pogodbe namreč ni določena kot pogoj za veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Za nastanek in obstoj pogodbe o zaposlitvi oziroma posameznih njenih sestavin je pomembno, da je med strankama prišlo do soglasja o bistvenih elementih takšne pogodbe o zaposlitvi, tako da je tudi ustno sklenjena pogodba o zaposlitvi lahko veljavna. Ker je tožnik dokazal, da je bil med njim in toženo stranko sklenjen ustni dogovor o višji plači, kot je bila določena po pogodbi o zaposlitvi, mu je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo vtoževane razlike v plači.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086010
OZ člen 346, 347, 347/2, 347/3, 357, 357/3, 357/6, 963.
kreditna pogodba – zavarovanje kredita – zavarovalna pogodba – odstop od pogodbe – subrogacija – zastaranje – pričetek teka zastaranja – zastaralni rok – zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – anuitete – občasne terjatve
Z razdrtjem pogodbe ni mogoče več govoriti o dolgovanju anuitet, temveč dospe z razdrtjem, torej naenkrat, celoten preostanek terjatve (glavnica in obresti). Gre za enkratno terjatev, za katero velja petletni zastaralni rok.
ZDR-1 člen 33, 37, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZZDej člen 45.. ZZdrS člen 71.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zdravnik - opravljanje zdravstvene dejavnosti - zdravniška služba
Tožnik (zdravnik) je storil očitano kršitev delovnih obveznosti s tem, ko je odredil nastavitev kalijevega klorida pri pacientu v nasprotju s pravili medicinske stroke in nato odredil medicinski sestri, naj dejstva, da je pacientu odredil nastavitev kalijevega klorida, ne vpiše v zdravstveno dokumentacijo. Pri pacientu ni obstajala nobena indikacija za zdravljenje s kalijevim kloridom, saj je bil v času odreditve nastavitve kalijevega klorida pacient že v stanju hiperkaliemije. Tožnik navaja, da je odredil nastavitev kalijevega klorida izključno zato, ker je s tem želel opozoriti na neurejene odnose v službi in slabe pogoje dela ter sprožiti razpravo o varnosti in zdravljenju pacientov. Vendar motivi tožnika za ravnanje, ki predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, ne vplivajo na drugačno materialnopravno presojo. Ker je tožnik s svojim ravnanjem huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
pogodbena stranka – identiteta pogodbenika – sprememba priimka – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena – prosta dokazna ocena
Naš pravdni postopek ne pozna niti formalnih dokaznih pravil, ki bi sodišču in pravdnima strankama narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, niti dokazne moči posameznega dokaznega sredstva. Sodišče se pri ugotavljanju, ali je podana identiteta med dolžnico po vtoževani pogodbi ter toženko, lahko opre na katerikoli dokaz, ki takšno dejstvo potrjuje, tudi na zgodovinski izpis iz sodnega registra.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0086003
OZ člen 131. URS člen 22.
povrnitev nepremoženjske škode – vzdrževanje ceste – krušenje skal – opustitev dolžnega ravnanja – postavitev varnostne ovire – krivdna odškodninska odgovornost – pravica do izjave
Zavarovanec toženke ni bil upravičen k postavljanju ustreznih varnostih ovir, saj je to dolžnost upravljavca – občine. Seveda pa bi moral v primeru zaznave obstoja velike verjetnosti krušenja in padanja skal na to opozoriti upravljavca. Zato je bistveno vprašanje, ali je na območju, kjer se je dogodil škodni dogodek, obstajala takšna verjetnost krušenja in padanja skal. Na to vprašanje pa je prvo sodišče odgovorilo nikalno.
Ob upoštevanju obveznosti, ki jih je prevzel zavarovanec toženke s pogodbo, in ugotovitev izvedenskega mnenja, da oblika in stabilnost pobočja pred žledom vzdrževalca ceste nista navajala k oceni, da bi bilo lahko tam kaj narobe, zavarovancu toženke ni mogoče pripisati krivdne odgovornosti
izločitev sodnika - odklonitveni razlog - dvom v nepristranskost
Zagovornik zahtevo za izločitev utemeljuje s procesnim vodenjem postopka, ki naj bi bilo v škodo obtoženčevi pravici do obrambe po izbranem zagovorniku. Vendar vodenje postopka, kadar ima podlago v določbah Zakona o kazenskem postopku, ne more predstavljati okoliščin, s katerimi bi stranka lahko utemeljevala izločitev sodnika, saj je njegova dolžnost v smislu 15. člena ZKP prav v tem, da postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Sodnik torej ni bil dolžan preložiti obravnavo, ker je zagovornik v istem terminu bil zaseden z drugimi zadevami, niti zagovorniku podrobneje utemeljevati razlogov za svojo odločitev. Prav tako ni stvar sodišča razmerje obtoženca in njegovega zagovornika, vprašanje njune zaupnosti in pripravljenost obtoženca za morebitnega substituta. Sodišče je obtožencu obrambo po izbranem zagovorniku omogočilo s tem, ko ga je na glavno obravnavo povabilo, kako pa se bo obramba po izbranem zagovorniku dejansko izvrševala, pa, kot rečeno, ni v domeni sodišča. V kolikor bi namreč obveljala tako široka razlaga obtoženčeve pravice do izbranega zagovornika, kot jo v konkretnem primeru zagovornik utemeljuje v zahtevi za izločitev, potem bi dejansko res lahko prišlo do zelo oteženega postopka ali pa v primeru več obtožencev celo do nezmožnosti njegove izvedbe. Nenazadnje je zagovornikov predlog za preložitev narokov postal skoraj pravilo tudi v konkretni zadevi, tako v fazi preiskave kot po vloženi obtožbi. Ocena sodnika, da naroka ne bo preložil, je torej stvar procesne odločitve in zato sama zase še ne vzbuja dvoma v sodnikovo nepristranskost.
Zakon določa, da se lahko možnost rabe, pridobljene z najemno pogodbo, prenese na tretjo osebo z odplačno ali z neodplačno prepustitvijo. Tudi za neodplačni prenos rabe tako velja, da gre za akcesorno razmerje. Ker s prenehanjem najemne pogodbe preneha tudi podnajemna pogodba, navedeno smiselno velja tudi za neodplačno prepustitev rabe tretji osebi.
Sodišče druge stopnje se pridružuje oceni sodišča prve stopnje, da bi v obravnavanem primeru morala zavarovanka zagotoviti tožniku spremstvo varnostnika, saj je bilo glede na čas vožnje in vsebino poštnih pošiljk, tožnikovo vožnjo oceniti kot rizično, tožena stranka pa tudi ni zatrjevala, da je bila linija oziroma območje, po katerem je tožnik vozil takšno, da ga ni bilo možno oceniti kot rizičnega.
Z razvezo zakonske zveze toženca in tožnikove hčerke je odpadel nagib, zaradi katerega je tožnik tožencu daroval. Nagib predstavlja del pravne podlage darilne pogodbe, saj brez tega nagiba tožnik tožencu ne bi daroval. Odpadla pravna podlaga daritve ima za posledico prenehanje veljavnosti pogodbe in s tem kondikcijski zahtevek. Premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, je ovrednoteno po stanju v času daritve in cenah na dan odločanja.
OZ člen 167, 167/1, 174, 174/2, 352, 352/1, 369, 369/3.
povrnitev premoženjske škode – bodoča škoda – izgubljeni zaslužek – denarna renta – zastaranje odškodninskih terjatev – sukcesivno nastajajoča škoda – subjektivni zastaralni rok – nastanek škode – zaključenost zdravljenja – višina odškodnine
Za presojo trenutka, ko je oškodovanec izvedel za nastalo škodo, je bistvena ne le seznanitev s trenutkom nastanka škode, temveč tudi pridobitev podatkov o njenem obsegu in višini. Šele z izdajo odločbe ZPIZ se je tožnik lahko seznanil z dejstvom, da ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ter da je pri njem podana I. kategorija invalidnosti.
Sodišče druge stopnje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je obdobje dveh mesecev primerno obdobje za zdravljenje nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku SVZ H., saj je to čas, ki je po strokovnem mnenju izvedenke potreben za izboljšanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca.
določitev skupnega pripadajočega zemljišča – postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – elaborat – parcelacija – uskladitev dejanskega stanja z evidenčnimi podatki – register nepremičnin
Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, zoper katerega je dopustna pritožba, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa (šesti odstavek 23.a člena ZVEtL). Glede na navedeno določbo ni dvoma, da lahko sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča odloča o parcelaciji in uskladitvi dejanskega stanja z evidenčnimi podatki v zemljiškem katastru in katastru stavb.