navidezno kumuliranje zahtevkov - izpodbijanje sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d.o.o.
Pri pravočasno postavljenem primarnem tožbenem zahtevku, ki glasi na razveljavitev sklepa skupščine in nadomestitev tega sklepa z novim, kot ga uveljavlja tožeča stranka, in kasneje (po poteku enomesečnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 396. člena ZGD-1) postavljenim podrednim tožbenim zahtevkom, ki glasi na spremembo istega sklepa skupščine, gre za navidezno eventualno kumulacijo zahtevkov, saj gre pri obeh zahtevkih dejansko za en sam, pravočasno vložen, tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo odločati le o enem popravljenem tožbenem zahtevku.
Kolikor pritožba očita zmotno uporabo materialnega prava, in sicer določbe 399. člena ZGD-11, pritožbeno sodišče odgovarja, da je v sklepu VSC Cpg 257/2015 o tem že zavzelo stališče in obrazložilo, da se tudi za d.o.o. uporablja določba prvega odstavka 399. člena ZGD-1 skladno z določbo 522. člena ZGD-1, ki določa, da se za izpodbijanje sklepa skupščine smiselno uporabljajo določbe o d.d. Po stališču pritožbenega sodišča je določilo prvega odstavka 399. člena ZGD-1 mogoče izključiti le izjemoma, v primeru manjših, izrazito osebno strukturiranih, družb.
V zamudnem postopku se sodišče ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožnikovih navedb, ampak le presoja, če med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Zaključki do katerih pride po tej presoji, niso dokazani, vsaj ne tako, da bi se z njimi ovrglo ali dokazalo določeno dejstvo, ampak so le podlaga za (ne)izdajo zamudne sodbe. Tudi če tožeča stranka ne bi predložila dokazov, na katere se sklicuje, to ne bi bila ovira za izdajo zamudne sodbe.
razmerja med starši in otroki – varstvo in vzgoja – predodelitev otroka – upoštevanje želje otroka – postavitev izvedenca – preživnina – stiki
V primeru, kot je obravnavani (visoka stopnja konflikta med mamo in hčerko), in ob tako jasno in nedvoumno izraženi želji otroka, ki je praktično polnoleten (17 let in pol), pri kom želi bivati, je postavitev izvedenca nesmiselna.
začasna ureditev razmerij - nujni ukrep za varstvo pred nasiljem - hiter postopek
Predlagateljica svojih zatrjevanj o kršitvah izrečenih ukrepov in nasilnih dejanjih nasprotnega udeleženca ni izkazala, sodišče pa je ugotovilo, da k medsebojnim konfliktom med zakoncema prispeva tudi predlagateljica, ki se hitro razburi in razloge za težave išče predvsem v drugih, do sebe pa je popolnoma nekritična, zato je odločitev o zavrnitvi predloga za podaljšanje ukrepov pravilna.
ZFPPIPP člen 244, 244/1, 245, 245/2, 383, 383/1, 383/6, 383/6-5, 386. ZPP člen 77, 77/2, 101, 101/2, 205, 205/1, 205/1-4.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja začet pred zaključkom glavne obravnave – pooblastilo – pooblaščenec – pravne posledice začetka stečajnega postopka – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – prenos pooblastil na upravitelja – stečajni upravitelj – odobritev pritožbe – zavrženje pritožbe – pritožba ni dovoljena
Nad tožencem je bil še pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje začet postopek osebnega stečaja, pritožbo pa je kljub temu vložila njegova dotedanja pooblaščenka, čeprav ji je z začetkom osebnega stečaja pooblastilo za zastopanje prenehalo in je to prešlo na stečajnega upravitelja. Ker ta odvetniške družbe ni pooblastil niti ni odobril že vložene pritožbe, je to vložila oseba, ki te pravice ni imela. Tako pritožbo je treba zavreči.
Regijska bolnišnica bi morala ravnati aktivneje in se s tožencem že tekom specializacije dogovoriti za sklenitev delovnega razmerja.
Toženec dogovora glede svojih obveznosti ni kršil – ponudbe za zaposlitev v regiji ni dobil (pravočasno), sprejel pa je zaposlitev v javni zdravstveni službi in tako ni ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena OZ, zato stroškov specializacije ni dolžan vrniti. Podlaga dogovora se je uresničila, zato tudi ni mogoče uporabiti določbe o neupravičeni pridobitvi.
pritožbene novote - zakupno razmerje - obnova zakupnega razmerja - prenehanje zakupa - vrnitvena dolžnost po prenehanju zakupa
Kot pritožbene novote štejejo vsa dejstva in dokazi, ki jih pritožnik prvič navaja šele v pritožbi, pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena zakona.
Pritožba sploh ne navaja okoliščin, da trditev, da naj bi obešanke na drogovih predstavljale njene poslovne enote, ni mogla brez svoje krivde podati že pred sodiščem prve stopnje, zato že iz tega razloga štejejo kot pritožbena novota.
Pritožba izpostavlja napačno materialnopravno opredelitev sodišča prve stopnje, kar ne bi štelo kot pritožbena novota, saj zatrjevanje zmotne materialno pravne opredelitve glede na ugotovljeno dejansko stanje, ne pomeni pritožbene novote, temveč uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Toda pri uporabi materialnega prava velja vezanost na trditve strank1 in zato mora biti trditveno gradivo pravočasno zbrano v postopku pred sodiščem prve stopnje, sicer šele v pritožbi zatrjevana dejstva štejejo kot pritožbena novota in mora pritožba zatrjevati in dokazati še nezakrivljeno opustitev trditvenega bremena pred sodiščem prve stopnje. Če s tem uspe, potem mora pritožbeno sodišče pritožbene novote upoštevati in se do njih opredeliti.
Zakup je molče obnovljen, če mu zakupodajalec po preteku časa, za katerega je sklenjen, ne nasprotuje, ni pa določenega roka, v katerem mora zakupodajalec nestrinjanje izraziti. Pravno odločilno je, da zakupodajalec nadaljnji uporabi nasprotuje. Prav dopis z dne 24. 12. 2014 (listina A13) pa nedvoumno kaže, da je tožeča stranka nadaljnji uporabi nasprotovala, saj je toženo stranko skladno z drugim odstavkom Sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij po odpovedi pogodbe o pridobitvi pravice uporabe lokacij za oglaševanje na drogovih javne razsvetljave v lasti občine ... št. 305-4/ 2013 z dne 9. 7. 2014 pozivala, da najkasneje v v roku 10 dni od prejema obvestila odstrani vse objekte in naprave za oglaševanje z drogov javne razsvetljave, navedenih v 2. členu Sporazuma. Nadaljnji uporabi pa je tožeča stranka nasprotovala z vložitvijo obravnavane tožbe.
Med pravdnima strankama je bila sklenjena zakupna pogodba, s katero se zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino). Zakupnik je dolžan varovati v zakup vzeto stvar in jo po prenehanju zakupa vrniti nepoškodovano.
prometna nesreča – odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izključna odgovornost oškodovanca – dokazna ocena – dokazni standard – stopnja prepričanja – izvedensko mnenje
Glede na celoten kontekst ustno podanega izvedenskega mnenja je jasno, da ugotovitev izvedenca ni mogoče razumeti v smislu, da je bilo vozilo zavarovanca toženke ustavljeno in neosvetljeno ter za tožnika nepričakovano. Izvedenec je prepričljivo pojasnil, da vozilo zavarovanca toženke za tožnika ni predstavljalo nepričakovane ovire, ker je bilo med njima 40 m razdalje.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0086039
ZPVAS člen 8, 8/2. SPZ člen 28, 96. OZ člen 193. ZDen člen 78, 78/2. ZPP člen 13.
dedovanje vrnjenega premoženja - dedna pravica - agrarna skupnost - član agrarne skupnosti - nujni dedič - vrednost nujnega deleža - vračanje premoženjskih pravic - vrednost premoženja - predhodno vprašanje - izplačilo vrednosti dednega deleža - rok plačila - nedobroverni posestnik - obseg vrnitve
Vrednost zapustnikovega premoženja se praviloma ugotavlja po vrednosti na dan zapustnikove smrti oziroma na dan prehoda zapuščine na dediče. Do tega je v obravnavanem primeru prišlo s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Ker je pritožnica brez vednosti sodedičev razpolagala z zapustničinim premoženjem, je v skladu z načelom realne subrogacije del skupnega premoženja dedičev tisto, kar je bilo pridobljeno s prodajo skupne stvari. Upoštevanje denarne vrednosti zapustničinega premoženja po cenah ob izdaji sklepa je v danih okoliščinah primeren način določitve te vrednosti.
Vrednost premoženja, ugotovljena v odločbah o denacionalizaciji, ne predstavlja pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju, na katero bi bilo zapuščinsko sodišče vezano.
ZIZ člen 38, 38/5. Odvetniška tarifa tar. št. 27, 27/1, 27/7.
nadaljnji izvršilni stroški - nagrada za predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom - druga obrazložena vloga
Ker je bila v tej zadevi izvršba že uvedena s predlogom in dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL,je upnikovo vlogo z dne 13. 4. 2016 mogoče šteti le kot drugo obrazloženo vlogo in jo vrednotiti po tar. št. 27/7-3 OT.
ZPP člen 4, 4/1, 196, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
obrazložitev sodbe - pravica do izjave - pravica do izvedbe dokazov - zavrnitev izvedbe dokazov - kršitev pravice - kršitev načela neposrednosti - zaslišanje strank - izpovedba v kazenskem postopku - obročno plačilo sodne takse - ni procesna predpostavka - enotna sospornika
Celotna ožja obrazložitev sodbe je zgolj povzetek (prepis) navedb tožnice in njenih pravnih zaključkov in tožencema ne daje odgovora, kako (oziroma ali sploh) je sodišče presojalo njune trditve. Ni se izreklo niti do z njune strani predlaganih in izvedenih listinskih dokazov. Tako ni jasno, ali je ocenilo, da so nerelevantni ali pa jih je morda spregledalo. S takšnim ravnanjem je poseglo v pravico tožencev do izjave.
Pravica do izvedbe dokazov sicer ni absolutna, saj sodišče izvedbo dokaza, za katerega misli, da ni pomemben za odločbo, lahko zavrne. Vendar pa pri tem ne sme ravnati arbitrarno in mora paziti, da s svojo odločitvijo ne poseže v strankino pravico do izjave, ki jo varuje 22. člen Ustave. Do takšne kršitve lahko pride, če dokaz zavrne brez upravičenega razloga, pa tudi v primeru, da ne navede razlogov, zakaj je to storilo.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe – naknadno najdeno premoženje – izbris iz registra – prenehanje obveznosti – listinski dokazi – opredelitev do vsake listine – spregled pravne osebnosti – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – ločitvena pravica – legitimiran predlagatelj
Smisel stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe je namreč ravno v tem, da se iz tega premoženja poplačajo obveznosti, ki so jih imeli upniki do dolžnika do trenutka njegovega izbrisa. Zato morajo v stečajnem postopku izkazati terjatev nad to (izbrisano) družbo. Slednje nedvomno izhaja tudi iz 1. točke tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP, ki določa, da lahko predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe vloži upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe. Tožena stranka zato ne more biti uspešna s sklicevanjem na določbe ZPP o tem, kdo je lahko stranka v postopku.
Obveznosti kapitalske gospodarske družbe, ki je prenehala zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ne prenehajo, kot to zmotno meni pritožnik. Upniki lahko terjatve uveljavijo zoper družbenike na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, v primeru naknadno najdenega premoženja, pa se lahko nad njim opravi stečajni postopek.
Pri presoji, ali je bila stvarna služnost vožnje z vsemi vozili priposestvovana, mora sodišče ugotoviti, ali se je služnost dejansko izvrševala z različnimi vozili (voz, avto, traktor, tovornjak ...) celotno dobo, potrebno za priposestvovanje (20 let), razen če je drugačen način izvrševanja posledica tehničnega napredka (modernejše prevozno sredstvo) in se moderno prometno sredstvo uporablja za isti namen kot prejšnje vozilo.
ZPP člen 271. ZFPPIPP člen 300, 301, 301/5, 301/8, 354, 354/1, 355, 355/2.
stečajni postopek nad dolžnikom - priznana terjatev v stečajnem postopku - pravni interes za vtoževanje iste terjatve
Da stečajni upravitelj v tej pravdi vtoževano terjatev priznava, je ugotovljeno v sklepu o preizkusu terjatev. Stečajni upravitelj priznane terjatve ne more več prerekati, zato je odpadel pravni interes tožnikov za vtoževanje te terjatve proti prvotoženi stranki. Pravni interes tožnika je namreč podan le, če se nahaja v negotovosti glede svojega pravnega položaja, pri čemer je ogroženost njegovega pravnega položaja posledica ravnanja tožene stranke.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/1, 180, 180/1, 187, 187/1.
poprava nepravilne označbe tožene stranke – subjektivna sprememba tožbe
Tožeča stranka v tožbi ni navedla imena obstoječe pravne osebe. Kar pa je navedla kot ime je bilo očitno sestavljeno iz imen dveh različnih, v resnici obstoječih pravnih oseb. Označba je bila do takšne mere pomanjkljiva, da ni bilo mogoče iz nje niti sklepati, zoper koga je tožeča stranka zares želela vložiti tožbo. Z opisano vložitvijo tožbe torej sploh še ni bila vložena tožba zoper (katerokoli) pravno osebo. Po pozivu prvostopenjskega sodišča (prvi odstavek 108. člena ZPP) je bila ta pomanjkljivost odpravljena. S tem pa tožena stranka ni bila spremenjena.
OZ člen 6, 6/2, 33, 34, 62, 62/1, 82, 82/1, 82/2, 943, 964. ZPP člen 212, 341.
skrbnost dobrega strokovnjaka – predmet pogodbe – predpogodba – vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo – nesklepčnost tožbe – skrbno ravnanje odvetnika – zavarovanje poklicne odgovornosti – protipravnost ravnanja odvetnika
Po določilu drugega odstavka 6. člena OZ morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih. Merilo je objektivizirano in zahteva primerjavo med ravnanjem profesionalne osebe v konkretnem primeru in običajnim (povprečnim) ravnanjem profesionalne osebe določenega poklica (v konkretnem primeru odvetnika).
Razlaga pogodb ne temelji na objektivističnem pristopu, kot to velja za razlago zakonov, temveč na subjektivističnem pristopu. Če je določilo pogodbe sporno, se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.
Ker je tekst v predpogodbi, da bo prodajalec izročil nepremičnino v last in posest kupca najkasneje v roku 90 dni od podpisa te predpogodbe, sicer se šteje ta pogodba za razvezano popolnoma jasen tudi za nepravnika, se zdi zastavljanje vprašanj o posledicah odstopa od predpogodbe po poteku 90 dnevnega roka za nesmiselno. Smiselno je le v primeru, če naročnik pravnega mnenja predpogodbo, od katere želi odstopiti, šteje za zavezujočo. Kot tako jo je štel, kot izhaja iz trditvene podlage prvega toženca, tudi on.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica niti po prejemu pravnega mnenja ni ravnala tako, kot je bilo predvideno s predpogodbo in nanjo vezanim pravnim mnenjem. Zato ni podana niti vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo.
Prvi toženec za zatrjevano škodo ni odgovoren. Zato se šteje, da ni nastal zavarovalni primer, za katerega bi bila odgovorna druga toženka. V takem primeru pa njena odgovornost iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo za izplačilo odškodnine ni podana.
uradno dejanje - kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - uradna oseba - prenos pooblastil na upravitelja
V opisu dejanja je navedeno, da je stečajna upraviteljica A. A. na podlagi določil ZFPPIPP najprej zahtevala, da ji obdolženec izroči premoženje stečajnega dolžnika, nato pa je zaradi njegovih groženj odstopila. Po presoji sodišča druge stopnje so v opisu kaznivega dejanja navedena vsa odločilna dejstva in je zato sodišče prve stopnje lahko na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja zaključilo, da je stečajna upraviteljica opravljala konkretno uradno dejanje.
Stečajna upraviteljica je bila uradna oseba po 4. točki prvega odstavka 99. člena KZ-1, saj je imela javna pooblastila, ki jih ji je dajal ZFPPIPP in je takrat, ko je prišla prevzeti premoženje stečajnega dolžnika, tudi opravljala uradno dejanje v okviru svojih pravic. Izročitev premoženja ter izpraznitev prostorov pa je zahtevala na podlagi odpovedi najemne pogodbe, ker najemnina ni bila plačana.
stroški postopka – povrnitev stroškov – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ustavitev postopka – naknadna priglasitev stroškov
V skladu z določbo drugega odstavka člena 62 ZIZ se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Zaradi tega za odločanje o povrnitvi stroškov veljajo določbe ZPP in ne ZIZ.