• Najdi
  • <<
  • <
  • 35
  • od 36
  • >
  • >>
  • 681.
    VSM sklep II Kp 63512/2011
    1.2.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0023243
    KZ-1 člen 54, 54/1, 228, 228/1.
    izbris pogojne obsodbe - sodna rehabilitacija - narava kaznivega dejanja
    Pri odločanju o izbrisu pogojne obsodbe potrebno namreč upoštevati ne le okoliščine, ki jih je že v predlogu navajala pritožnica in jih ponovno ponavlja v pritožbi zoper izpodbijani sklep, temveč je potrebno upoštevati tudi naravo kaznivega dejanja, za katerega je bila S.Č. obsojena.
  • 682.
    VSL sklep I Cp 3189/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086901
    Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
    odmera nagrade in stroškov izvedencu – manj zahtevno mnenje – zahtevnost mnenja
    Cenitev enega traktorja, brez ogleda, na podlagi zbranih podatkov in dokumentacije, pravdni spis pa tudi ni bil obsežen, 31 strani, cenitev na 6 straneh; ocena mnenja – manj zahtevno.
  • 683.
    VSL sklep Cst 51/2017
    1.2.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0085595
    ZFPPIPP člen 399, 399/4. ZFPPIPP-G člen 34.
    odpust obveznosti – novela ZFPPIPP-G – zmotna uporaba materialnega prava
    Prehodne določbe 34. člena ZFPPIPP-G določajo, da se določbe spremenjenega 399. člena ZFPPIPP uporabljajo tudi za postopek odpusta obveznosti, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, če do uveljavitve tega zakona sodišče še ni odločilo o odpustu obveznosti.
  • 684.
    VSL sodba II Cp 2882/2016
    1.2.2017
    DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0086405
    ZD člen 64. ZPP člen 8.
    neveljavnost oporoke – nepristna oporoka – dejansko stanje – dokazovanje
    Nepristna oporoka pomeni nenastanek oporoke in na podlagi takšne „oporoke“ ni mogoče dedovati. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ZD določb o neveljavnosti nepristne oporoke nima in je treba uporabiti splošna pravila OZ. Za neobstoječ obligacijskopravni posel pridejo v poštev le sankcije kot pri absolutno neveljavnemu obligacijskem poslu. Nepristnost oporoke tako pomeni, da oporoka ni nastala in na njeni podlagi ni mogoče dedovati.
  • 685.
    VSL sodba I Cp 2716/2016
    1.2.2017
    DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0082695
    ZD člen 126, 127. ZPP člen 181.
    dedna nevrednost - pravni interes - pravni interes za ugotovitveno tožbo - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - materialnopravna presoja interesa za tožbo - ugotovitvena tožba
    Materialno pravo nam pove, ali lahko stranka od vložene tožbe pričakuje kakšno pravno korist ali ne. To je pomembno, ker je vsako pravno varstvo lahko utemeljeno le v primeru, če je potrebno za varstvo varovanih dobrin. Sodišče mora upoštevati pravni interes, ki – glede na trditve strank – pride v poštev na kakršnikoli pravni podlagi. Pravni interes ni podan, če ga nobena od pravnih podlag, ki pridejo v poštev za odločanje, ne utemeljuje.
  • 686.
    VSL sodba I Cpg 94/2016
    1.2.2017
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085135
    ZFPPIPP člen 443, 443/3, 443/3-1.
    stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe – naknadno najdeno premoženje – izbris iz registra – prenehanje obveznosti – listinski dokazi – opredelitev do vsake listine – spregled pravne osebnosti – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – ločitvena pravica – legitimiran predlagatelj
    Smisel stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe je namreč ravno v tem, da se iz tega premoženja poplačajo obveznosti, ki so jih imeli upniki do dolžnika do trenutka njegovega izbrisa. Zato morajo v stečajnem postopku izkazati terjatev nad to (izbrisano) družbo. Slednje nedvomno izhaja tudi iz 1. točke tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP, ki določa, da lahko predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe vloži upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe. Tožena stranka zato ne more biti uspešna s sklicevanjem na določbe ZPP o tem, kdo je lahko stranka v postopku.

    Obveznosti kapitalske gospodarske družbe, ki je prenehala zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ne prenehajo, kot to zmotno meni pritožnik. Upniki lahko terjatve uveljavijo zoper družbenike na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, v primeru naknadno najdenega premoženja, pa se lahko nad njim opravi stečajni postopek.
  • 687.
    VSL sklep I Cp 2387/2016
    1.2.2017
    STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0082692
    ZVEtL člen 7, 7/4, 30, 30/6.
    postopek za določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - skupni del stavbe - redna raba - prostorski akti
    Odločitev, da določene nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del določene stavbe temelji na ugotovitvah, da gre za dostopne poti, dovoze, parkirna mesta, prostor za smetnjake, prostor za igro in počitek, zemljišče z gostinskim vrtom ipd. in da so bile tako v prostorskih aktih kot v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba, neposredne namenjene in potrebne za njeno redno rabo.
  • 688.
    VSL sklep IV Cp 207/2017
    1.2.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0080246
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 270, 272.
    razmerja med starši in otroki – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – nerazumljivost izreka – preizkus odločitve
    Tudi v sporih iz razmerij med starši in otroki ima začasna odredba značaj izjemnega pravnega sredstva, ki ga je mogoče izdati le v posebej utemeljenih primerih.
  • 689.
    VSM sodba IV Kp 16813/2015
    1.2.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0023399
    KZ-1 člen 158, 158/1.
    razžalitev - namen zaničevanja
    Obdolženka s podajo navedene vrednostne ocene ni ravnala z namenom zaničevanja zasebnega tožilca, temveč je navedeno zapisala v okviru varovanja otrokovih upravičenih koristi in v skladu z materinskim čutom, kot to v odgovoru na pritožbo navaja zagovornik, in je do zapisa torej prišlo, ker je z dogajanjem želela seznaniti center za socialno delo, kot pristojni državni organ.
  • 690.
    VSC sklep III Cpg 268/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSC0004728
    ZFPPIPP člen 374, 374/1, 374/1-1.
    pravni interes za tožbo - ničnost pogodbe o prevzemu poslovnega deleža - nemožnost unovčenja premoženja v stečajnem postopku - razdelitev med družbeniki
    Če bi prišlo do primera po 2. alineji 1. točke prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP in če družbeniška razmerja med strankami ne bi bila pravnomočno urejena, bi to pomenilo poseg v njihova pričakovana upravičenja in koristi, ki jim jih daje zakonodaja. Zaradi te teoretične situacije je potrebno z meritorno odločbo razrešiti sporna vprašanja med družbeniki. Ali bo dejansko prišlo do prenosa premoženja, je stvar nadaljnjega teka stečajnega postopka.
  • 691.
    VSL sodba II Cp 2643/2016
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
    VSL0085991
    OZ člen 9, 190, 190/3. ZZdrS člen 25.
    povrnitev stroškov specializacije – neupravičena pridobitev – ponudba za zaposlitev – dolžnost izpolnitve obveznosti – odklonitev sklenitve delovnega razmerja – skrbnost bolnišnice
    Regijska bolnišnica bi morala ravnati aktivneje in se s tožencem že tekom specializacije dogovoriti za sklenitev delovnega razmerja.

    Toženec dogovora glede svojih obveznosti ni kršil – ponudbe za zaposlitev v regiji ni dobil (pravočasno), sprejel pa je zaposlitev v javni zdravstveni službi in tako ni ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena OZ, zato stroškov specializacije ni dolžan vrniti. Podlaga dogovora se je uresničila, zato tudi ni mogoče uporabiti določbe o neupravičeni pridobitvi.
  • 692.
    VSL sodba I Cp 2918/2016
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0086419
    ZPP člen 7, 8, 212.
    kreditna pogodba – solidarno poroštvo – višina obrestne mere – obračun obresti –trditveno in dokazno breme – sklepčnost tožbenega zahtevka– trditvena podlaga – dejstva – dokazovanje – prerekanje tožbenega zahtevka – prerekanje ugovorov tožene stranke
    Šele če bi toženca podala konkretne in substancirane ugovore, bi bila tožnica dolžna podati še podrobnejše navedbe in izračune, v konkretnem primeru pa glede na ugovore tožencev to ni bilo potrebno. Kako natančno mora tožena stranka prerekati tožbeni zahtevek oziroma tožeča stranka prerekati ugovore tožene stranke, je namreč odvisno od kvalitete predhodnih navedb nasprotne stranke.
  • 693.
    VSL sodba II Cp 2766/2016
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0082702
    OZ člen 174, 174/1, 179.
    nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - sodna praksa - primerljivi primeri - odškodnina za tujo pomoč - višina urne postavke
    Višina urne postavke ni vprašanje (pravilne uporabe) materialnega prava, ampak dejanskega stanja (gre namreč za dejansko okoliščino).
  • 694.
    VSL sodba I Cp 2627/2016
    1.2.2017
    POGODBENO PRAVO
    VSL0081702
    OZ člen 8, 9, 82, 82/2, 83.
    sporno pogodbeno določilo – sofinanciranje stroškov izvedbe projekta
    Izdaja računa je bila pogodbeni (so)pogoj za izplačilo sofinanciranja. Zgolj elektronski vnos računa v lastno aplikacijo še ne pomeni, da je bil račun izdan – biti bi moral odposlan: bodisi fizično bodisi s pritiskom na gumb.
  • 695.
    VSM sodba PRp 13/2017
    1.2.2017
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSM0023238
    ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZUP člen 80, 80/1.
    zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti je javna listina - pripombe na vsebino zapisnika - dvom v pravilnost delovanja alkotesta - pridobitev izpisa elektronskega alkotesta - prekršek je dovolj dokazan
    Navedeni podatki iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kažejo, da je bil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom izveden več kot 15 minut od zadnjega zaužitja alkoholne pijače, kot navaja obdolženec. V skladu s prvim odstavkom 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom javna listina, iz vsebine predmetnega zapisnika pa ne izhajajo kakršnekoli pripombe, ki bi jih obdolženi ob podpisu podal na njegovo vsebino.
  • 696.
    VSL sodba I Cpg 580/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL0078124
    ZIZ člen 44, 44/2, 53, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 436, 436/3.
    ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menica – drugačna pravna podlaga – utemeljenost zahtevka na drugi pravni podlagi – vezanost na predlog za izvršbo – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
    Navedbe pritožnice, da je zaradi tega, ker se je postopek začel na podlagi verodostojne listine – menice, potrebno kot materialno podlago za zahtevek uporabljati le menico in pravila o menici, je napačen. Sodna praksa se je v zadevah Vrhovnega sodišča II Ips 222/2012, III Ips 49/2011, II Ips 34/2012, III Ips 17/2009 že večkrat izjasnila, da postopek, ki se prične na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju kot izvršilni, se po ugovoru razveljavi in nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

    Če se izkaže, da pravna podlaga, na kateri je bil sklep izdan, ne obstaja, obstaja pa druga pravna podlaga, bi sodišče moralo takšen sklep razveljaviti in nato toženca obsoditi na plačilo na tej drugi podlagi. Vendar, če sodišče ne ravna tako in vseeno potrdi sklep na drugi pravni podlagi, to ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
  • 697.
    VSL sklep II Cp 2891/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0060480
    ZPP člen 163, 163/7. ZIZ člen 38, 38/8, 62, 62/2.
    stroški postopka – povrnitev stroškov – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ustavitev postopka – naknadna priglasitev stroškov
    V skladu z določbo drugega odstavka člena 62 ZIZ se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Zaradi tega za odločanje o povrnitvi stroškov veljajo določbe ZPP in ne ZIZ.
  • 698.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1157/2016
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO
    VSL0085137
    ZPP člen 8, 339, 337, 337/1, 339/2, 339/2-12, 365, 365/3. OZ člen 625, 625/3, 639, 639/5. ZGO-1 člen 54, 54/1, 56, 56/1, 66, 66/1, 66/1-6. Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij člen 10, 10/1, 13, 13/1.
    pobotni ugovor – sklenitev pogodbe - podjemna pogodba -odškodninska odgovornost podjemnika – pravnomočno razsojena stvar – stranska terjatev – pritožbene novote – obveznosti investitorja
    Ni dopustno ponovno odločiti o že pravnomočno odločenih zahtevkih. Pravnomočna ni le odločitev o tožbenem predlogu, temveč tudi dejansko stanje, kolikor se nanaša na zahtevek. Ker je bilo o sklenitvi pogodbe že pravnomočno odločeno in tudi vsaj po temelju tudi o zahtevku, se o tem v ponovljenem postopku ne more odločati ponovno.

    Lastnik bo praviloma naročnik v podjemni ali gradbeni pogodbi. Lastnik se v javnopravnih predpisih imenuje „investitor“. Tako mora npr. gradbeno dovoljenje pridobiti investitor, ki pa je lahko predvsem lastnik. Posledice morebitnih opustitev javnopravnih dolžnosti torej zadenejo lastnika in ne podjemnika. Investitor objekta, ki se namerava graditi v območju varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja, mora najmanj osem dni pred začetkom del pisno sporočiti pristojnemu sistemskemu operaterju lokacijo z nameravano gradnjo in datum začetka gradnje. Gre za dolžnosti investitorja do javnopravnega oblastva, ne do podjemnika. Projektne pogoje bi torej moral v vsakem primeru pridobiti investitor, torej tožena stranka.
  • 699.
    VSC sodba Cpg 273/2016
    1.2.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSC0004680
    ZFPPIPP člen 20, 20/1, 20/2, 60, 60/2, 60/5, 253, 253/1, 259, 260, 296, 296/1, 296/5.
    nedenarna terjatev - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - prijava terjatve v stečajnem postopku - poplačilo iz stečajne mase - prenehanje terjatve - pogojna terjatev
    Zahtevek tožeče stranke za izročitev bančne garancije iz 1. točke njenega tožbenega zahtevka je zahtevek za izpolnitev nedenarne dajatve, ki se z začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom pretvori v denarno terjatev (po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka). Tožeča stranka bi zato morala v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom prijaviti svojo (nedenarno) terjatev v denarnem znesku. Ker pa tako ni ravnala, je ta njena terjatev prenehala, tudi če je obstajala.
  • 700.
    VSL sklep II Ip 3624/2016
    1.2.2017
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VSL0069189
    ZIZ člen 196, 196/1, 196/1-2, 198, 198/2, 207, 207/1, 207/3. ZIZ-J člen 53, 54, 58. ZPP člen 339, 339/1. URS člen 15, 15/2. ZUstS člen 21, 21/1, 21/1-1, 23, 23/1.
    poplačilo – zastavni upnik – razdelitveni narok – priglasitev terjatve – ustavnost – retroaktivnost – uveljavljanje pravice do poplačila
    Zastavni upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče vabilo na razdelitveni narok izdalo še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu. S tem je sodišče sicer res kršilo določbo prvega odstavka 207. člena ZIZ, po kateri sodišče narok za razdelitev zneska, dobljenega s prodajo, določi šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, vendar pa višje sodišče ugotavlja, da navedena kršitev prestavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki ni v ničemer vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve. Razdelitveni narok, po katerem je sodišče poplačalo terjatve, je bil namreč izveden skoraj en mesec po tem, ko je sklep o izročitvi nepremičnin že postal pravnomočen.

    Vabilo je bilo zastavnemu upniku vročeno, v njem pa je bil tudi opozorjen, da bo njegova terjatev upoštevana le, če bo priglašena pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem ima pravico do poplačila. Kljub izrecnemu opozorilu zastavni upnik svoje terjatve v postopek ni priglasil, zato sodišče prve stopnje njegove z zastavno pravico zavarovane terjatve ni upoštevalo.

    Nova ureditev od upnikov zahteva vsaj minimalno aktivnost, da priglasijo višino svoje terjatve. S tem drugim upnikom omogočijo, da se vsa morebitna sporna vprašanja razrešijo že na ali pred razdelitvenem narokom oziroma se drugi upniki zaradi jasne prijave in določitve višine terjatve lažje odločijo, ali bodo terjatev in zastavno pravico izpodbijali v pravdi ali ne, s čimer je posledično zagotovljeno poplačilo terjatev v primernem času. Po drugi strani pa je tudi sodišču z zahtevo, da zastavni upniki navedejo (priglasijo) višino svoje terjatve, olajšano delo v zvezi z ugotavljanjem le-te.

    Z naložitvijo zastavnim upnikom, da svojo terjatev prijavijo v izvršilni postopek, ni bilo v ničemer poseženo v samo prednostno poplačilno pravico teh upnikov oziroma jim ta pravica ni bila odvzeta ali omejena, kot neutemeljeno meni pritožba, temveč je bilo z novelo ZIZ-J na podlagi pooblastila zakonodajalcu iz drugega odstavka 15. člena Ustave RS le na drugačen način urejeno uveljavljanje te pravice.
  • <<
  • <
  • 35
  • od 36
  • >
  • >>