ZZZDR člen 59, 59/2, 106a, 129. ZPP člen 254, 254/1, 254/3.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – korist otroka – izvedensko mnenje - mnenje drugega izvedenca – določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezancev
Samo pod pogojem, da so v izvedeniškem mnenju nasprotja, pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, se zahteva mnenje drugega izvedenca. V konkretnem primeru nobeden od navedenih pogojev ni bil izpolnjen, zato je sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo toženkin predlog.
OZ člen 921, 965, 965/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/5, 324, 324/4. ZGO-1 člen 2, 2/1, 21/1-8, 68, 88, 88/1, 88/2, 88/4. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 79.
pogodba o nadzoru gradnje - obveznosti nadzornega organa - profesionalna skrbnost - pogodbena odškodninska odgovornost - pravila stroke
Po oceni pritožbenega sodišča smiselno enako velja, da se nadzornik ne more razbremeniti svoje odgovornosti, če je investitor vedel, da je treba pri oziroma pred pričetkom izgradnje temeljev in temeljne plošče poklicati geologa ter upoštevati morebitne pogoje geološkega poročila, pa tega ni storil in na to ni opozoril ne izvajalca ne nadzornika. nadzornik sicer po pogodbi ščiti interese naročnika, vendar je v razmerju do naročnika vseeno samostojen oziroma mora biti samostojen. Njegova samostojnost se kaže v tem, da pri opravljanju nadzora ni vezan na naročnikova navodila in jih od njega tudi nima pravice zahtevati. V razmerju do naročnika ima nadzornik položaj profesionalne osebe. Zato je ključno, ali je nadzornik ravnal po pravilih stroke, ki mu nalaga nadzor gradbe in dolžnost opozoriti na pomanjkljivosti oziroma napake, neodvisno od tega, kakšno je bilo vedenje naročnika. V kolikor bi namreč nadzornik ravnal po pravilih stroke in svojo obveznost nadzora in opozorila izpolnil, bi bil prost pogodbene odškodninske odgovornosti. Posledično se nadzornik ne more uspešno sklicevati na morebitna navodila naročnika oziroma ga dejstvo, da je gradbeni dnevnik podpisal za nazaj na prošnjo naročnika, ne razbremeni njegove odgovornosti kot nadzornika.
S podpisom dnevnika je po oceni pritožbenega sodišča izrazila konkludentno voljo, da se strinja z opravljanjem nadzora že od pričetka izvajanja del, s čimer pa je nase prevzela obveznost opravljanja skrbnega gradbenega nadzora. Potrditev del, ki niso bila izvedena v skladu s projektno dokumentacijo, pomeni hudo obliko kršitev strokovnih pravil in opustitev pogodbenih ter zakonskih obveznosti, saj strokovni nadzor obsega tudi kontrolo, ali se gradnja izvaja po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Slednje velja še toliko bolj ob potrditvi del brez vse potrebne dokumentacije in brez prisotnosti, po trditvah same prve toženke celo s podpisom gradbenega dnevnika „za nazaj“.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086207
KZ-1 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-4.
tatvina - majhna vrednost ukradene stvari - oprostilna sodba - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
Podana je nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila obsodba za obdolženca. Vrednost ukradene stvari je bila 0,61 EUR, škodo pa je obdolženec želel povrniti že na kraju kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086206
KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 53, 53/2, 53/2-3, 211. KZ-1B člen 30. ZKP člen 407, 407/2.
neprava obnova – ponoven predlog za združitev kazni – uporaba milejšega zakona – enotna kazen
Načelno je pravilno stališče obsojenca, da mora sodišče v postopku neprave obnove po 407. členu ZKP uporabiti zakon, ki je veljal v času storitve kaznivih dejanj, glede katerih teče postopek za združitev kazni. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za tako procesno situacijo, ker je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo o združitvi kazni po predlogu obsojenca. Ponovni postopek za odmero kazni v steku (neprava obnova) pa ni več možen. Odločba o izreku enotne kazni je pravnomočna in zato sodišče prve stopnje ne more ponovno o tem odločiti, ne glede na obsojenčevo nestrinjanje s tako odločitvijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00046909
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 299, 309, 309/1, 310, 310/1, 310/3, 330.. ZPP člen 182, 182/3, 358, 358/1-5.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - aktivnost upnikov v stečajnem postopku - izločitvena pravica - izločitvena pravica na nepremičnini - tožba za ugotovitev lastninske pravice - rok za vložitev ugotovitvene tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe - sprememba sodbe - odločanje o podrejenem zahtevku - nepravilna uporaba materialnega zakona
Lastninske pravice po začetku stečaja ni mogoče uveljavljati mimo stečajnega postopka, ne da bi se upoštevala relevantna pravila ZFPPIPP. Kdor trdi, da je na izviren način pridobil lastninsko pravico na nepremičnini (da je torej njen resnični lastnik), mora po začetku stečajnega postopka zatrjevano stvarno pravico uveljavljati kot izločitveno pravico po pravilih stečajnega postopka, ki so po oceni pritožbenega sodišča jasna. Če stečajni upravitelj prijavljeno pravico prereka, jo mora upnik uveljaviti s tožbo na ugotovitev lastninske pravice v pravdi v roku iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP. V nasprotnem primeru njegova izločitvena pravica preneha, kar pa po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da ne more več utemeljeno zahtevati ugotovitve stvarne – lastninske pravice, ki je vsebina izločitvene pravice in ki je predmet tožbenega zahtevka.
Ne drži trditev tožene stranke, da je izvršilno sodišče, ki je zavrnilo zahtevek za zakonske zamudne obresti v nasprotni izvršbi, o tem tudi vsebinsko odločilo, saj je navedlo le, da gre pri nasprotni izvršbi za specifičen postopek, v katerem ni mogoče zahtevati tistega, kar z izvršbo ni bilo pridobljeno, torej zakonskih zamudnih obresti. Iz tega razloga ima tožeča stranka možnost, da takšen zahtevek postavi v posebni pravdi.
Šele če bi toženca podala konkretne in substancirane ugovore, bi bila tožnica dolžna podati še podrobnejše navedbe in izračune, v konkretnem primeru pa glede na ugovore tožencev to ni bilo potrebno. Kako natančno mora tožena stranka prerekati tožbeni zahtevek oziroma tožeča stranka prerekati ugovore tožene stranke, je namreč odvisno od kvalitete predhodnih navedb nasprotne stranke.
Regijska bolnišnica bi morala ravnati aktivneje in se s tožencem že tekom specializacije dogovoriti za sklenitev delovnega razmerja.
Toženec dogovora glede svojih obveznosti ni kršil – ponudbe za zaposlitev v regiji ni dobil (pravočasno), sprejel pa je zaposlitev v javni zdravstveni službi in tako ni ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena OZ, zato stroškov specializacije ni dolžan vrniti. Podlaga dogovora se je uresničila, zato tudi ni mogoče uporabiti določbe o neupravičeni pridobitvi.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/1, 180, 180/1, 187, 187/1.
poprava nepravilne označbe tožene stranke – subjektivna sprememba tožbe
Tožeča stranka v tožbi ni navedla imena obstoječe pravne osebe. Kar pa je navedla kot ime je bilo očitno sestavljeno iz imen dveh različnih, v resnici obstoječih pravnih oseb. Označba je bila do takšne mere pomanjkljiva, da ni bilo mogoče iz nje niti sklepati, zoper koga je tožeča stranka zares želela vložiti tožbo. Z opisano vložitvijo tožbe torej sploh še ni bila vložena tožba zoper (katerokoli) pravno osebo. Po pozivu prvostopenjskega sodišča (prvi odstavek 108. člena ZPP) je bila ta pomanjkljivost odpravljena. S tem pa tožena stranka ni bila spremenjena.
uradno dejanje - kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - uradna oseba - prenos pooblastil na upravitelja
V opisu dejanja je navedeno, da je stečajna upraviteljica A. A. na podlagi določil ZFPPIPP najprej zahtevala, da ji obdolženec izroči premoženje stečajnega dolžnika, nato pa je zaradi njegovih groženj odstopila. Po presoji sodišča druge stopnje so v opisu kaznivega dejanja navedena vsa odločilna dejstva in je zato sodišče prve stopnje lahko na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja zaključilo, da je stečajna upraviteljica opravljala konkretno uradno dejanje.
Stečajna upraviteljica je bila uradna oseba po 4. točki prvega odstavka 99. člena KZ-1, saj je imela javna pooblastila, ki jih ji je dajal ZFPPIPP in je takrat, ko je prišla prevzeti premoženje stečajnega dolžnika, tudi opravljala uradno dejanje v okviru svojih pravic. Izročitev premoženja ter izpraznitev prostorov pa je zahtevala na podlagi odpovedi najemne pogodbe, ker najemnina ni bila plačana.
Materialno pravo nam pove, ali lahko stranka od vložene tožbe pričakuje kakšno pravno korist ali ne. To je pomembno, ker je vsako pravno varstvo lahko utemeljeno le v primeru, če je potrebno za varstvo varovanih dobrin. Sodišče mora upoštevati pravni interes, ki – glede na trditve strank – pride v poštev na kakršnikoli pravni podlagi. Pravni interes ni podan, če ga nobena od pravnih podlag, ki pridejo v poštev za odločanje, ne utemeljuje.
Ker je šlo za zunanje ploščice, ki so protizdrsno obdelane, na katerih zaradi mokrote še nihče nikoli ni padel, neopozarjanje na mokroto takšnih ploščic ne more predstavljati opustitve, za katero bi bil zavarovanec toženke lahko odškodninsko odgovoren. Ni namreč razumno pričakovati, da bi lastnik zasebnega objekta moral obiskovalce opozarjati na vse običajne okoliščine in rizike (kar mokrota na zunanjih ploščicah nedvomno je), ki bi kljub pravilno izbranim materialom lahko privedli do škodnega dogodka.
dodaten sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – oporoka – premoženje, ki v oporoki ni omenjeno
Zapuščinsko sodišče kot ključni razlog za svojo odločitev izpostavlja, da zapustnica z omenjenim premoženjem z oporoko z dne 11. 1. 1986 ni razpolagala, ker zanj v trenutku njene sestave ni vedela. Če v oporoki ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, potem je ta podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. To z drugimi besedami pomeni, da oporoka (v kateri omejitve glede premoženja, ki naj bi ga dedič ali več dedičev dedovali, ni) velja tudi za premoženje, s katerim oporočitelj v času njene sestave ni razpolagal, ker ga je pridobil kasneje ali pa zanj (v trenutku sestave oporoke) ni vedel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO
VSL0085137
ZPP člen 8, 339, 337, 337/1, 339/2, 339/2-12, 365, 365/3. OZ člen 625, 625/3, 639, 639/5. ZGO-1 člen 54, 54/1, 56, 56/1, 66, 66/1, 66/1-6. Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij člen 10, 10/1, 13, 13/1.
Ni dopustno ponovno odločiti o že pravnomočno odločenih zahtevkih. Pravnomočna ni le odločitev o tožbenem predlogu, temveč tudi dejansko stanje, kolikor se nanaša na zahtevek. Ker je bilo o sklenitvi pogodbe že pravnomočno odločeno in tudi vsaj po temelju tudi o zahtevku, se o tem v ponovljenem postopku ne more odločati ponovno.
Lastnik bo praviloma naročnik v podjemni ali gradbeni pogodbi. Lastnik se v javnopravnih predpisih imenuje „investitor“. Tako mora npr. gradbeno dovoljenje pridobiti investitor, ki pa je lahko predvsem lastnik. Posledice morebitnih opustitev javnopravnih dolžnosti torej zadenejo lastnika in ne podjemnika. Investitor objekta, ki se namerava graditi v območju varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja, mora najmanj osem dni pred začetkom del pisno sporočiti pristojnemu sistemskemu operaterju lokacijo z nameravano gradnjo in datum začetka gradnje. Gre za dolžnosti investitorja do javnopravnega oblastva, ne do podjemnika. Projektne pogoje bi torej moral v vsakem primeru pridobiti investitor, torej tožena stranka.
Ker je zapustnica sporno nepremičnino podarila toženkinemu pravnemu predniku več kot leto dni pred svojo smrtjo, tožnica ni upravičena zahtevati vrnitve darila od toženke.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije – ustavitev postopka vpisa
V tej pritožbeni zadevi je potrebno uporabiti tretji odstavek 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki določa, da se ustavijo postopki vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki so bili že dodeljeni v reševanje odgovorni osebi in izpolnjujejo kriterije iz drugega odstavka istega člena.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0086039
ZPVAS člen 8, 8/2. SPZ člen 28, 96. OZ člen 193. ZDen člen 78, 78/2. ZPP člen 13.
dedovanje vrnjenega premoženja - dedna pravica - agrarna skupnost - član agrarne skupnosti - nujni dedič - vrednost nujnega deleža - vračanje premoženjskih pravic - vrednost premoženja - predhodno vprašanje - izplačilo vrednosti dednega deleža - rok plačila - nedobroverni posestnik - obseg vrnitve
Vrednost zapustnikovega premoženja se praviloma ugotavlja po vrednosti na dan zapustnikove smrti oziroma na dan prehoda zapuščine na dediče. Do tega je v obravnavanem primeru prišlo s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Ker je pritožnica brez vednosti sodedičev razpolagala z zapustničinim premoženjem, je v skladu z načelom realne subrogacije del skupnega premoženja dedičev tisto, kar je bilo pridobljeno s prodajo skupne stvari. Upoštevanje denarne vrednosti zapustničinega premoženja po cenah ob izdaji sklepa je v danih okoliščinah primeren način določitve te vrednosti.
Vrednost premoženja, ugotovljena v odločbah o denacionalizaciji, ne predstavlja pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju, na katero bi bilo zapuščinsko sodišče vezano.
ZPP člen 4, 4/1, 196, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
obrazložitev sodbe - pravica do izjave - pravica do izvedbe dokazov - zavrnitev izvedbe dokazov - kršitev pravice - kršitev načela neposrednosti - zaslišanje strank - izpovedba v kazenskem postopku - obročno plačilo sodne takse - ni procesna predpostavka - enotna sospornika
Celotna ožja obrazložitev sodbe je zgolj povzetek (prepis) navedb tožnice in njenih pravnih zaključkov in tožencema ne daje odgovora, kako (oziroma ali sploh) je sodišče presojalo njune trditve. Ni se izreklo niti do z njune strani predlaganih in izvedenih listinskih dokazov. Tako ni jasno, ali je ocenilo, da so nerelevantni ali pa jih je morda spregledalo. S takšnim ravnanjem je poseglo v pravico tožencev do izjave.
Pravica do izvedbe dokazov sicer ni absolutna, saj sodišče izvedbo dokaza, za katerega misli, da ni pomemben za odločbo, lahko zavrne. Vendar pa pri tem ne sme ravnati arbitrarno in mora paziti, da s svojo odločitvijo ne poseže v strankino pravico do izjave, ki jo varuje 22. člen Ustave. Do takšne kršitve lahko pride, če dokaz zavrne brez upravičenega razloga, pa tudi v primeru, da ne navede razlogov, zakaj je to storilo.