• Najdi
  • <<
  • <
  • 35
  • od 36
  • >
  • >>
  • 681.
    VSL sklep I Cpg 87/2017
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0078128
    ZFPPIPP člen 310. SPZ člen 43, 43/3. ZPP člen 212.
    ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – procesna pasivna legitimacija – erga omnes – prerekana izločitvena pravica
    Pritožba ima prav, da je tožeča stranka v tožbi navedla dovolj dejstev, ki utemeljujejo procesno in stvarno legitimacijo drugotožene stranke. Zatrjevala je, da je lastninsko pravico na celotnem stanovanju pridobila na podlagi priposestvovanja. Zoper prvotoženo stranko je zahtevek usmerila zato, ker je zemljiškoknjižni lastnik stanovanja, zoper drugotoženca pa, ker je (trdi, da po pomoti) pogodbeni lastnik 1/2 stanovanja. Ali je drugotoženec pravi ali pomotni domnevni lastnik in/ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za priposestvovanje, je materialnopravno vprašanje, ki na procesno legitimacijo drugotoženca nima vpliva.
  • 682.
    VSK sklep CDn 312/2016
    1.2.2017
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0006915
    ZZK-1 člen 229.
    dopolnitev zemljiške knjige – vpis lastninske pravice na posestnika po GURS-u
    Dejstvo, da je predlagateljica v skladu z določbo 229. člena ZZK-1 izkazala interes za vložitev samega predloga (procesno legitimacijo) ne pomeni, da lahko zahteva vpis lastninske pravice na svoje ime, za kar se v bistvu zavzema pritožba. Glede na zakonsko ureditev ta zemljiškoknjižni postopek ni namenjen ugotavljanju dejstev v zvezi s priposestvovanjem in presoji, ali so predlagatelj oziroma njegovi pravni predniki pridobili lastninsko pravico na ta originaren način.
  • 683.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1157/2016
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO
    VSL0085137
    ZPP člen 8, 339, 337, 337/1, 339/2, 339/2-12, 365, 365/3. OZ člen 625, 625/3, 639, 639/5. ZGO-1 člen 54, 54/1, 56, 56/1, 66, 66/1, 66/1-6. Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij člen 10, 10/1, 13, 13/1.
    pobotni ugovor – sklenitev pogodbe - podjemna pogodba -odškodninska odgovornost podjemnika – pravnomočno razsojena stvar – stranska terjatev – pritožbene novote – obveznosti investitorja
    Ni dopustno ponovno odločiti o že pravnomočno odločenih zahtevkih. Pravnomočna ni le odločitev o tožbenem predlogu, temveč tudi dejansko stanje, kolikor se nanaša na zahtevek. Ker je bilo o sklenitvi pogodbe že pravnomočno odločeno in tudi vsaj po temelju tudi o zahtevku, se o tem v ponovljenem postopku ne more odločati ponovno.

    Lastnik bo praviloma naročnik v podjemni ali gradbeni pogodbi. Lastnik se v javnopravnih predpisih imenuje „investitor“. Tako mora npr. gradbeno dovoljenje pridobiti investitor, ki pa je lahko predvsem lastnik. Posledice morebitnih opustitev javnopravnih dolžnosti torej zadenejo lastnika in ne podjemnika. Investitor objekta, ki se namerava graditi v območju varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja, mora najmanj osem dni pred začetkom del pisno sporočiti pristojnemu sistemskemu operaterju lokacijo z nameravano gradnjo in datum začetka gradnje. Gre za dolžnosti investitorja do javnopravnega oblastva, ne do podjemnika. Projektne pogoje bi torej moral v vsakem primeru pridobiti investitor, torej tožena stranka.
  • 684.
    VSL sodba I Cp 2150/2016
    1.2.2017
    DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL0084981
    ZD člen 141, 146, 146/3. SPZ člen 92. OZ člen 190.
    izročitev dediščine – denacionalizirano premoženje – odstop dednega deleža pred delitvijo – dediščinska tožba – pravna podlaga tožbenega zahtevka – pravna kvalifikacija – trditveno in dokazno breme – neupravičena obogatitev – pritožbena novota
    Tožnik ni dolžan navesti pravne podlage tožbenega zahtevka, če jo navede, pa sodišče nanjo ni vezano. Pravna kvalifikacija tožbenega zahtevka je naloga sodišča. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje preizkusilo zatrjevano dejansko stanje z vidika več pravnih norm, za katere je ocenilo, da bi utegnile priti v poštev. Pri tem je pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru ne gre za dediščinsko tožbo (141. člen ZD), saj tožnik ni dedič po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu.
  • 685.
    VSL sodba I Cp 11/2017
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0082684
    OZ člen 131, 131/1, 149.
    odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - padec na stopnicah pred stanovanjsko hišo - mokre stopnice - opustitveno ravnanje - primerne stopnice
    Ker je šlo za zunanje ploščice, ki so protizdrsno obdelane, na katerih zaradi mokrote še nihče nikoli ni padel, neopozarjanje na mokroto takšnih ploščic ne more predstavljati opustitve, za katero bi bil zavarovanec toženke lahko odškodninsko odgovoren. Ni namreč razumno pričakovati, da bi lastnik zasebnega objekta moral obiskovalce opozarjati na vse običajne okoliščine in rizike (kar mokrota na zunanjih ploščicah nedvomno je), ki bi kljub pravilno izbranim materialom lahko privedli do škodnega dogodka.
  • 686.
    VSL sklep Cst 56/2017
    1.2.2017
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - DAVKI
    VSL0079671
    ZFPPIPP člen 302, 302/1, 302/2. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZVMS člen 74, 74/3, 74/4. ZDavP-2 člen 146, 146/1.
    stečajni postopek nad pravno osebo - prijava terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - izvršilni naslov - odločbe v upravnih zadevah odmere in plačila pristojbin - področje veterinarstva - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
    Pritožnica je z v prijavi terjatve priloženimi odločbami izkazala, da njena terjatev temelji na izvršilnih naslovih. Čim pa je tako, bi prvostopenjsko sodišče skladno z drugim odstavkom v zvezi s prvim odstavkom 302. člena ZFPPIPP na tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve (ki jo upnica izkazuje z izvršilnimi naslovi), moralo napotiti stečajnega dolžnika in ne upnice na postopek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve po prvem odstavku 300. člena ZFPPIPP.
  • 687.
    VSL sodba VII Kp 24526/2016
    1.2.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0086207
    KZ-1 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-4.
    tatvina - majhna vrednost ukradene stvari - oprostilna sodba - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
    Podana je nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila obsodba za obdolženca. Vrednost ukradene stvari je bila 0,61 EUR, škodo pa je obdolženec želel povrniti že na kraju kaznivega dejanja.
  • 688.
    VSL sodba II Cp 2914/2016
    1.2.2017
    DEDNO PRAVO
    VSL0084983
    ZD člen 12, 28, 28/5.
    vrnitev daril – vstopna pravica
    Ker je zapustnica sporno nepremičnino podarila toženkinemu pravnemu predniku več kot leto dni pred svojo smrtjo, tožnica ni upravičena zahtevati vrnitve darila od toženke.
  • 689.
    VSK sklep CDn 295/2016
    1.2.2017
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0006914
    ZSVarPre-E člen 8, 8/3.
    zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije – ustavitev postopka vpisa
    V tej pritožbeni zadevi je potrebno uporabiti tretji odstavek 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki določa, da se ustavijo postopki vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki so bili že dodeljeni v reševanje odgovorni osebi in izpolnjujejo kriterije iz drugega odstavka istega člena.
  • 690.
    VSL sodba I Cp 2918/2016
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0086419
    ZPP člen 7, 8, 212.
    kreditna pogodba – solidarno poroštvo – višina obrestne mere – obračun obresti –trditveno in dokazno breme – sklepčnost tožbenega zahtevka– trditvena podlaga – dejstva – dokazovanje – prerekanje tožbenega zahtevka – prerekanje ugovorov tožene stranke
    Šele če bi toženca podala konkretne in substancirane ugovore, bi bila tožnica dolžna podati še podrobnejše navedbe in izračune, v konkretnem primeru pa glede na ugovore tožencev to ni bilo potrebno. Kako natančno mora tožena stranka prerekati tožbeni zahtevek oziroma tožeča stranka prerekati ugovore tožene stranke, je namreč odvisno od kvalitete predhodnih navedb nasprotne stranke.
  • 691.
    VSM sodba IV Kp 16813/2015
    1.2.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0023399
    KZ-1 člen 158, 158/1.
    razžalitev - namen zaničevanja
    Obdolženka s podajo navedene vrednostne ocene ni ravnala z namenom zaničevanja zasebnega tožilca, temveč je navedeno zapisala v okviru varovanja otrokovih upravičenih koristi in v skladu z materinskim čutom, kot to v odgovoru na pritožbo navaja zagovornik, in je do zapisa torej prišlo, ker je z dogajanjem želela seznaniti center za socialno delo, kot pristojni državni organ.
  • 692.
    VSL sodba II Cp 2643/2016
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
    VSL0085991
    OZ člen 9, 190, 190/3. ZZdrS člen 25.
    povrnitev stroškov specializacije – neupravičena pridobitev – ponudba za zaposlitev – dolžnost izpolnitve obveznosti – odklonitev sklenitve delovnega razmerja – skrbnost bolnišnice
    Regijska bolnišnica bi morala ravnati aktivneje in se s tožencem že tekom specializacije dogovoriti za sklenitev delovnega razmerja.

    Toženec dogovora glede svojih obveznosti ni kršil – ponudbe za zaposlitev v regiji ni dobil (pravočasno), sprejel pa je zaposlitev v javni zdravstveni službi in tako ni ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena OZ, zato stroškov specializacije ni dolžan vrniti. Podlaga dogovora se je uresničila, zato tudi ni mogoče uporabiti določbe o neupravičeni pridobitvi.
  • 693.
    VSL sodba in sklep IV Cp 149/2017
    1.2.2017
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080234
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    razmerja med starši in otroki – varstvo in vzgoja – predodelitev otroka – upoštevanje želje otroka – postavitev izvedenca – preživnina – stiki
    V primeru, kot je obravnavani (visoka stopnja konflikta med mamo in hčerko), in ob tako jasno in nedvoumno izraženi želji otroka, ki je praktično polnoleten (17 let in pol), pri kom želi bivati, je postavitev izvedenca nesmiselna.
  • 694.
    VSL sodba III Cp 77/2017
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086409
    ZPP člen 2, 324, 324/3.
    pobot – pobotni ugovor – procesno pobotanje
    Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni tožba niti nasprotna tožba, ampak specifično uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za obrambne namene.
  • 695.
    VSL sodba II Cp 2195/2016
    1.2.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080247
    ZPP člen 8.
    prometna nesreča – odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izključna odgovornost oškodovanca – dokazna ocena – dokazni standard – stopnja prepričanja – izvedensko mnenje
    Glede na celoten kontekst ustno podanega izvedenskega mnenja je jasno, da ugotovitev izvedenca ni mogoče razumeti v smislu, da je bilo vozilo zavarovanca toženke ustavljeno in neosvetljeno ter za tožnika nepričakovano. Izvedenec je prepričljivo pojasnil, da vozilo zavarovanca toženke za tožnika ni predstavljalo nepričakovane ovire, ker je bilo med njima 40 m razdalje.
  • 696.
    VSL sklep IV Cp 176/2017
    1.2.2017
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0082706
    ZPND člen 24.
    začasna ureditev razmerij - nujni ukrep za varstvo pred nasiljem - hiter postopek
    Predlagateljica svojih zatrjevanj o kršitvah izrečenih ukrepov in nasilnih dejanjih nasprotnega udeleženca ni izkazala, sodišče pa je ugotovilo, da k medsebojnim konfliktom med zakoncema prispeva tudi predlagateljica, ki se hitro razburi in razloge za težave išče predvsem v drugih, do sebe pa je popolnoma nekritična, zato je odločitev o zavrnitvi predloga za podaljšanje ukrepov pravilna.
  • 697.
    VSL sklep IV Cp 151/2017
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0081690
    ZFPPIPP člen 244, 244/1, 245, 245/2, 383, 383/1, 383/6, 383/6-5, 386. ZPP člen 77, 77/2, 101, 101/2, 205, 205/1, 205/1-4.
    osebni stečaj – postopek osebnega stečaja začet pred zaključkom glavne obravnave – pooblastilo – pooblaščenec – pravne posledice začetka stečajnega postopka – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – prenos pooblastil na upravitelja – stečajni upravitelj – odobritev pritožbe – zavrženje pritožbe – pritožba ni dovoljena
    Nad tožencem je bil še pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje začet postopek osebnega stečaja, pritožbo pa je kljub temu vložila njegova dotedanja pooblaščenka, čeprav ji je z začetkom osebnega stečaja pooblastilo za zastopanje prenehalo in je to prešlo na stečajnega upravitelja. Ker ta odvetniške družbe ni pooblastil niti ni odobril že vložene pritožbe, je to vložila oseba, ki te pravice ni imela. Tako pritožbo je treba zavreči.
  • 698.
    VSL sodba II Cp 2882/2016
    1.2.2017
    DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0086405
    ZD člen 64. ZPP člen 8.
    neveljavnost oporoke – nepristna oporoka – dejansko stanje – dokazovanje
    Nepristna oporoka pomeni nenastanek oporoke in na podlagi takšne „oporoke“ ni mogoče dedovati. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ZD določb o neveljavnosti nepristne oporoke nima in je treba uporabiti splošna pravila OZ. Za neobstoječ obligacijskopravni posel pridejo v poštev le sankcije kot pri absolutno neveljavnemu obligacijskem poslu. Nepristnost oporoke tako pomeni, da oporoka ni nastala in na njeni podlagi ni mogoče dedovati.
  • 699.
    VSM sodba IV Kp 12019/2009
    1.2.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0023389
    KZ-1 člen 266.
    kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic
    Utemeljeno je verjelo oškodovancu, saj je le ta, kot je že navedeno, ves čas postopka izpovedoval enako o odločilnem dejstvu, da je obdolženec z njim ravnal neprimerno in agresivno, skratka tako, da je kršil osebno dostojanstvo oškodovanca, kot je to sicer povzeto tudi v izreku izpodbijane sodbe. Odstopanja v izpovedbah je oškodovanec sprejemljivo pojasnil, kot je to povzeto v točki 2 izpodbijane sodbe. Storitev obravnavanega kaznivega dejanja oškodovanec niti ni prijavil in torej tudi ni zasledoval premoženjske koristi, temveč sta dejanje prijavila R. in G.G. in pritožbeno sodišče ne dvomi, da navedena ne bi klicala policije, če za to ne bi imela tehtnega razloga. Če se ne bi zgodilo nič, oziroma če storitve obravnavanega kaznivega dejanja ne bi videla, o čemer želi prepričati pritožnik, priči ne bi o tem obveščali policije in pri tem tudi izpovedovali smiselno enako kot oškodovanec, ki ga sicer prijavitelja dejanja sploh ne poznata in zato tudi ni videti prav nobenega razloga, da bi si dogodek preprosto izmislila.
  • 700.
    VSL sodba I Cpg 1518/2015
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0085158
    OZ člen 921, 965, 965/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/5, 324, 324/4. ZGO-1 člen 2, 2/1, 21/1-8, 68, 88, 88/1, 88/2, 88/4. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 79.
    pogodba o nadzoru gradnje - obveznosti nadzornega organa - profesionalna skrbnost - pogodbena odškodninska odgovornost - pravila stroke
    Po oceni pritožbenega sodišča smiselno enako velja, da se nadzornik ne more razbremeniti svoje odgovornosti, če je investitor vedel, da je treba pri oziroma pred pričetkom izgradnje temeljev in temeljne plošče poklicati geologa ter upoštevati morebitne pogoje geološkega poročila, pa tega ni storil in na to ni opozoril ne izvajalca ne nadzornika. nadzornik sicer po pogodbi ščiti interese naročnika, vendar je v razmerju do naročnika vseeno samostojen oziroma mora biti samostojen. Njegova samostojnost se kaže v tem, da pri opravljanju nadzora ni vezan na naročnikova navodila in jih od njega tudi nima pravice zahtevati. V razmerju do naročnika ima nadzornik položaj profesionalne osebe. Zato je ključno, ali je nadzornik ravnal po pravilih stroke, ki mu nalaga nadzor gradbe in dolžnost opozoriti na pomanjkljivosti oziroma napake, neodvisno od tega, kakšno je bilo vedenje naročnika. V kolikor bi namreč nadzornik ravnal po pravilih stroke in svojo obveznost nadzora in opozorila izpolnil, bi bil prost pogodbene odškodninske odgovornosti. Posledično se nadzornik ne more uspešno sklicevati na morebitna navodila naročnika oziroma ga dejstvo, da je gradbeni dnevnik podpisal za nazaj na prošnjo naročnika, ne razbremeni njegove odgovornosti kot nadzornika.

    S podpisom dnevnika je po oceni pritožbenega sodišča izrazila konkludentno voljo, da se strinja z opravljanjem nadzora že od pričetka izvajanja del, s čimer pa je nase prevzela obveznost opravljanja skrbnega gradbenega nadzora. Potrditev del, ki niso bila izvedena v skladu s projektno dokumentacijo, pomeni hudo obliko kršitev strokovnih pravil in opustitev pogodbenih ter zakonskih obveznosti, saj strokovni nadzor obsega tudi kontrolo, ali se gradnja izvaja po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Slednje velja še toliko bolj ob potrditvi del brez vse potrebne dokumentacije in brez prisotnosti, po trditvah same prve toženke celo s podpisom gradbenega dnevnika „za nazaj“.
  • <<
  • <
  • 35
  • od 36
  • >
  • >>