poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - oprostilna sodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je oškodovanec v svojih izpovedbah prihajal v nasprotja sam s seboj, pa tudi z ostalimi izvedenimi dokazi, na osnovi česar je utemeljeno zaključilo, da so njegove izpovedbe premalo zanesljive in prepričljive, da bi jim lahko verjelo in na njih oprlo krivdni izrek.
Pri presoji, ali je bila stvarna služnost vožnje z vsemi vozili priposestvovana, mora sodišče ugotoviti, ali se je služnost dejansko izvrševala z različnimi vozili (voz, avto, traktor, tovornjak ...) celotno dobo, potrebno za priposestvovanje (20 let), razen če je drugačen način izvrševanja posledica tehničnega napredka (modernejše prevozno sredstvo) in se moderno prometno sredstvo uporablja za isti namen kot prejšnje vozilo.
ZPP člen 271. ZFPPIPP člen 300, 301, 301/5, 301/8, 354, 354/1, 355, 355/2.
stečajni postopek nad dolžnikom - priznana terjatev v stečajnem postopku - pravni interes za vtoževanje iste terjatve
Da stečajni upravitelj v tej pravdi vtoževano terjatev priznava, je ugotovljeno v sklepu o preizkusu terjatev. Stečajni upravitelj priznane terjatve ne more več prerekati, zato je odpadel pravni interes tožnikov za vtoževanje te terjatve proti prvotoženi stranki. Pravni interes tožnika je namreč podan le, če se nahaja v negotovosti glede svojega pravnega položaja, pri čemer je ogroženost njegovega pravnega položaja posledica ravnanja tožene stranke.
ZZZDR člen 59, 59/2, 106a, 129. ZPP člen 254, 254/1, 254/3.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – korist otroka – izvedensko mnenje - mnenje drugega izvedenca – določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezancev
Samo pod pogojem, da so v izvedeniškem mnenju nasprotja, pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, se zahteva mnenje drugega izvedenca. V konkretnem primeru nobeden od navedenih pogojev ni bil izpolnjen, zato je sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo toženkin predlog.
začasna ureditev razmerij - nujni ukrep za varstvo pred nasiljem - hiter postopek
Predlagateljica svojih zatrjevanj o kršitvah izrečenih ukrepov in nasilnih dejanjih nasprotnega udeleženca ni izkazala, sodišče pa je ugotovilo, da k medsebojnim konfliktom med zakoncema prispeva tudi predlagateljica, ki se hitro razburi in razloge za težave išče predvsem v drugih, do sebe pa je popolnoma nekritična, zato je odločitev o zavrnitvi predloga za podaljšanje ukrepov pravilna.
ZFPPIPP člen 244, 244/1, 245, 245/2, 383, 383/1, 383/6, 383/6-5, 386. ZPP člen 77, 77/2, 101, 101/2, 205, 205/1, 205/1-4.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja začet pred zaključkom glavne obravnave – pooblastilo – pooblaščenec – pravne posledice začetka stečajnega postopka – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – prenos pooblastil na upravitelja – stečajni upravitelj – odobritev pritožbe – zavrženje pritožbe – pritožba ni dovoljena
Nad tožencem je bil še pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje začet postopek osebnega stečaja, pritožbo pa je kljub temu vložila njegova dotedanja pooblaščenka, čeprav ji je z začetkom osebnega stečaja pooblastilo za zastopanje prenehalo in je to prešlo na stečajnega upravitelja. Ker ta odvetniške družbe ni pooblastil niti ni odobril že vložene pritožbe, je to vložila oseba, ki te pravice ni imela. Tako pritožbo je treba zavreči.
OZ člen 6, 6/2, 33, 34, 62, 62/1, 82, 82/1, 82/2, 943, 964. ZPP člen 212, 341.
skrbnost dobrega strokovnjaka – predmet pogodbe – predpogodba – vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo – nesklepčnost tožbe – skrbno ravnanje odvetnika – zavarovanje poklicne odgovornosti – protipravnost ravnanja odvetnika
Po določilu drugega odstavka 6. člena OZ morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih. Merilo je objektivizirano in zahteva primerjavo med ravnanjem profesionalne osebe v konkretnem primeru in običajnim (povprečnim) ravnanjem profesionalne osebe določenega poklica (v konkretnem primeru odvetnika).
Razlaga pogodb ne temelji na objektivističnem pristopu, kot to velja za razlago zakonov, temveč na subjektivističnem pristopu. Če je določilo pogodbe sporno, se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.
Ker je tekst v predpogodbi, da bo prodajalec izročil nepremičnino v last in posest kupca najkasneje v roku 90 dni od podpisa te predpogodbe, sicer se šteje ta pogodba za razvezano popolnoma jasen tudi za nepravnika, se zdi zastavljanje vprašanj o posledicah odstopa od predpogodbe po poteku 90 dnevnega roka za nesmiselno. Smiselno je le v primeru, če naročnik pravnega mnenja predpogodbo, od katere želi odstopiti, šteje za zavezujočo. Kot tako jo je štel, kot izhaja iz trditvene podlage prvega toženca, tudi on.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica niti po prejemu pravnega mnenja ni ravnala tako, kot je bilo predvideno s predpogodbo in nanjo vezanim pravnim mnenjem. Zato ni podana niti vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo.
Prvi toženec za zatrjevano škodo ni odgovoren. Zato se šteje, da ni nastal zavarovalni primer, za katerega bi bila odgovorna druga toženka. V takem primeru pa njena odgovornost iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo za izplačilo odškodnine ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082701
ZPP člen 7, 212.
razpravno načelo - procesna kršitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost odvetnika - neskrbno ravnanje - uspeh z zahtevkom v gospodarskem sporu
Sodišče je s tem, ko je samo brez trditev toženca ugotovilo, da tožnik v gospodarskem sporu s tožbenim zahtevkom zaradi neodpravljive nesklepčnosti ne bi mogel uspeti, kršilo razpravno načelo.
V zamudnem postopku se sodišče ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožnikovih navedb, ampak le presoja, če med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Zaključki do katerih pride po tej presoji, niso dokazani, vsaj ne tako, da bi se z njimi ovrglo ali dokazalo določeno dejstvo, ampak so le podlaga za (ne)izdajo zamudne sodbe. Tudi če tožeča stranka ne bi predložila dokazov, na katere se sklicuje, to ne bi bila ovira za izdajo zamudne sodbe.
Tožnik ni dolžan navesti pravne podlage tožbenega zahtevka, če jo navede, pa sodišče nanjo ni vezano. Pravna kvalifikacija tožbenega zahtevka je naloga sodišča. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje preizkusilo zatrjevano dejansko stanje z vidika več pravnih norm, za katere je ocenilo, da bi utegnile priti v poštev. Pri tem je pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru ne gre za dediščinsko tožbo (141. člen ZD), saj tožnik ni dedič po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu.
razmerja med starši in otroki – varstvo in vzgoja – predodelitev otroka – upoštevanje želje otroka – postavitev izvedenca – preživnina – stiki
V primeru, kot je obravnavani (visoka stopnja konflikta med mamo in hčerko), in ob tako jasno in nedvoumno izraženi želji otroka, ki je praktično polnoleten (17 let in pol), pri kom želi bivati, je postavitev izvedenca nesmiselna.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/1, 180, 180/1, 187, 187/1.
poprava nepravilne označbe tožene stranke – subjektivna sprememba tožbe
Tožeča stranka v tožbi ni navedla imena obstoječe pravne osebe. Kar pa je navedla kot ime je bilo očitno sestavljeno iz imen dveh različnih, v resnici obstoječih pravnih oseb. Označba je bila do takšne mere pomanjkljiva, da ni bilo mogoče iz nje niti sklepati, zoper koga je tožeča stranka zares želela vložiti tožbo. Z opisano vložitvijo tožbe torej sploh še ni bila vložena tožba zoper (katerokoli) pravno osebo. Po pozivu prvostopenjskega sodišča (prvi odstavek 108. člena ZPP) je bila ta pomanjkljivost odpravljena. S tem pa tožena stranka ni bila spremenjena.
Ker je šlo za zunanje ploščice, ki so protizdrsno obdelane, na katerih zaradi mokrote še nihče nikoli ni padel, neopozarjanje na mokroto takšnih ploščic ne more predstavljati opustitve, za katero bi bil zavarovanec toženke lahko odškodninsko odgovoren. Ni namreč razumno pričakovati, da bi lastnik zasebnega objekta moral obiskovalce opozarjati na vse običajne okoliščine in rizike (kar mokrota na zunanjih ploščicah nedvomno je), ki bi kljub pravilno izbranim materialom lahko privedli do škodnega dogodka.
Ker je zapustnica sporno nepremičnino podarila toženkinemu pravnemu predniku več kot leto dni pred svojo smrtjo, tožnica ni upravičena zahtevati vrnitve darila od toženke.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije – ustavitev postopka vpisa
V tej pritožbeni zadevi je potrebno uporabiti tretji odstavek 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki določa, da se ustavijo postopki vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki so bili že dodeljeni v reševanje odgovorni osebi in izpolnjujejo kriterije iz drugega odstavka istega člena.
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZUP člen 80, 80/1.
zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti je javna listina - pripombe na vsebino zapisnika - dvom v pravilnost delovanja alkotesta - pridobitev izpisa elektronskega alkotesta - prekršek je dovolj dokazan
Navedeni podatki iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kažejo, da je bil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom izveden več kot 15 minut od zadnjega zaužitja alkoholne pijače, kot navaja obdolženec. V skladu s prvim odstavkom 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom javna listina, iz vsebine predmetnega zapisnika pa ne izhajajo kakršnekoli pripombe, ki bi jih obdolženi ob podpisu podal na njegovo vsebino.
Obdolženka s podajo navedene vrednostne ocene ni ravnala z namenom zaničevanja zasebnega tožilca, temveč je navedeno zapisala v okviru varovanja otrokovih upravičenih koristi in v skladu z materinskim čutom, kot to v odgovoru na pritožbo navaja zagovornik, in je do zapisa torej prišlo, ker je z dogajanjem želela seznaniti center za socialno delo, kot pristojni državni organ.
uradno dejanje - kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - uradna oseba - prenos pooblastil na upravitelja
V opisu dejanja je navedeno, da je stečajna upraviteljica A. A. na podlagi določil ZFPPIPP najprej zahtevala, da ji obdolženec izroči premoženje stečajnega dolžnika, nato pa je zaradi njegovih groženj odstopila. Po presoji sodišča druge stopnje so v opisu kaznivega dejanja navedena vsa odločilna dejstva in je zato sodišče prve stopnje lahko na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja zaključilo, da je stečajna upraviteljica opravljala konkretno uradno dejanje.
Stečajna upraviteljica je bila uradna oseba po 4. točki prvega odstavka 99. člena KZ-1, saj je imela javna pooblastila, ki jih ji je dajal ZFPPIPP in je takrat, ko je prišla prevzeti premoženje stečajnega dolžnika, tudi opravljala uradno dejanje v okviru svojih pravic. Izročitev premoženja ter izpraznitev prostorov pa je zahtevala na podlagi odpovedi najemne pogodbe, ker najemnina ni bila plačana.
kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic
Utemeljeno je verjelo oškodovancu, saj je le ta, kot je že navedeno, ves čas postopka izpovedoval enako o odločilnem dejstvu, da je obdolženec z njim ravnal neprimerno in agresivno, skratka tako, da je kršil osebno dostojanstvo oškodovanca, kot je to sicer povzeto tudi v izreku izpodbijane sodbe. Odstopanja v izpovedbah je oškodovanec sprejemljivo pojasnil, kot je to povzeto v točki 2 izpodbijane sodbe. Storitev obravnavanega kaznivega dejanja oškodovanec niti ni prijavil in torej tudi ni zasledoval premoženjske koristi, temveč sta dejanje prijavila R. in G.G. in pritožbeno sodišče ne dvomi, da navedena ne bi klicala policije, če za to ne bi imela tehtnega razloga. Če se ne bi zgodilo nič, oziroma če storitve obravnavanega kaznivega dejanja ne bi videla, o čemer želi prepričati pritožnik, priči ne bi o tem obveščali policije in pri tem tudi izpovedovali smiselno enako kot oškodovanec, ki ga sicer prijavitelja dejanja sploh ne poznata in zato tudi ni videti prav nobenega razloga, da bi si dogodek preprosto izmislila.