Tožnik ni dolžan navesti pravne podlage tožbenega zahtevka, če jo navede, pa sodišče nanjo ni vezano. Pravna kvalifikacija tožbenega zahtevka je naloga sodišča. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje preizkusilo zatrjevano dejansko stanje z vidika več pravnih norm, za katere je ocenilo, da bi utegnile priti v poštev. Pri tem je pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru ne gre za dediščinsko tožbo (141. člen ZD), saj tožnik ni dedič po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00046909
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 299, 309, 309/1, 310, 310/1, 310/3, 330.. ZPP člen 182, 182/3, 358, 358/1-5.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - aktivnost upnikov v stečajnem postopku - izločitvena pravica - izločitvena pravica na nepremičnini - tožba za ugotovitev lastninske pravice - rok za vložitev ugotovitvene tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe - sprememba sodbe - odločanje o podrejenem zahtevku - nepravilna uporaba materialnega zakona
Lastninske pravice po začetku stečaja ni mogoče uveljavljati mimo stečajnega postopka, ne da bi se upoštevala relevantna pravila ZFPPIPP. Kdor trdi, da je na izviren način pridobil lastninsko pravico na nepremičnini (da je torej njen resnični lastnik), mora po začetku stečajnega postopka zatrjevano stvarno pravico uveljavljati kot izločitveno pravico po pravilih stečajnega postopka, ki so po oceni pritožbenega sodišča jasna. Če stečajni upravitelj prijavljeno pravico prereka, jo mora upnik uveljaviti s tožbo na ugotovitev lastninske pravice v pravdi v roku iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP. V nasprotnem primeru njegova izločitvena pravica preneha, kar pa po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da ne more več utemeljeno zahtevati ugotovitve stvarne – lastninske pravice, ki je vsebina izločitvene pravice in ki je predmet tožbenega zahtevka.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0086039
ZPVAS člen 8, 8/2. SPZ člen 28, 96. OZ člen 193. ZDen člen 78, 78/2. ZPP člen 13.
dedovanje vrnjenega premoženja - dedna pravica - agrarna skupnost - član agrarne skupnosti - nujni dedič - vrednost nujnega deleža - vračanje premoženjskih pravic - vrednost premoženja - predhodno vprašanje - izplačilo vrednosti dednega deleža - rok plačila - nedobroverni posestnik - obseg vrnitve
Vrednost zapustnikovega premoženja se praviloma ugotavlja po vrednosti na dan zapustnikove smrti oziroma na dan prehoda zapuščine na dediče. Do tega je v obravnavanem primeru prišlo s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Ker je pritožnica brez vednosti sodedičev razpolagala z zapustničinim premoženjem, je v skladu z načelom realne subrogacije del skupnega premoženja dedičev tisto, kar je bilo pridobljeno s prodajo skupne stvari. Upoštevanje denarne vrednosti zapustničinega premoženja po cenah ob izdaji sklepa je v danih okoliščinah primeren način določitve te vrednosti.
Vrednost premoženja, ugotovljena v odločbah o denacionalizaciji, ne predstavlja pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju, na katero bi bilo zapuščinsko sodišče vezano.
nedenarna terjatev - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - prijava terjatve v stečajnem postopku - poplačilo iz stečajne mase - prenehanje terjatve - pogojna terjatev
Zahtevek tožeče stranke za izročitev bančne garancije iz 1. točke njenega tožbenega zahtevka je zahtevek za izpolnitev nedenarne dajatve, ki se z začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom pretvori v denarno terjatev (po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka). Tožeča stranka bi zato morala v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom prijaviti svojo (nedenarno) terjatev v denarnem znesku. Ker pa tako ni ravnala, je ta njena terjatev prenehala, tudi če je obstajala.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0069189
ZIZ člen 196, 196/1, 196/1-2, 198, 198/2, 207, 207/1, 207/3. ZIZ-J člen 53, 54, 58. ZPP člen 339, 339/1. URS člen 15, 15/2. ZUstS člen 21, 21/1, 21/1-1, 23, 23/1.
poplačilo – zastavni upnik – razdelitveni narok – priglasitev terjatve – ustavnost – retroaktivnost – uveljavljanje pravice do poplačila
Zastavni upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče vabilo na razdelitveni narok izdalo še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu. S tem je sodišče sicer res kršilo določbo prvega odstavka 207. člena ZIZ, po kateri sodišče narok za razdelitev zneska, dobljenega s prodajo, določi šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, vendar pa višje sodišče ugotavlja, da navedena kršitev prestavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki ni v ničemer vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve. Razdelitveni narok, po katerem je sodišče poplačalo terjatve, je bil namreč izveden skoraj en mesec po tem, ko je sklep o izročitvi nepremičnin že postal pravnomočen.
Vabilo je bilo zastavnemu upniku vročeno, v njem pa je bil tudi opozorjen, da bo njegova terjatev upoštevana le, če bo priglašena pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem ima pravico do poplačila. Kljub izrecnemu opozorilu zastavni upnik svoje terjatve v postopek ni priglasil, zato sodišče prve stopnje njegove z zastavno pravico zavarovane terjatve ni upoštevalo.
Nova ureditev od upnikov zahteva vsaj minimalno aktivnost, da priglasijo višino svoje terjatve. S tem drugim upnikom omogočijo, da se vsa morebitna sporna vprašanja razrešijo že na ali pred razdelitvenem narokom oziroma se drugi upniki zaradi jasne prijave in določitve višine terjatve lažje odločijo, ali bodo terjatev in zastavno pravico izpodbijali v pravdi ali ne, s čimer je posledično zagotovljeno poplačilo terjatev v primernem času. Po drugi strani pa je tudi sodišču z zahtevo, da zastavni upniki navedejo (priglasijo) višino svoje terjatve, olajšano delo v zvezi z ugotavljanjem le-te.
Z naložitvijo zastavnim upnikom, da svojo terjatev prijavijo v izvršilni postopek, ni bilo v ničemer poseženo v samo prednostno poplačilno pravico teh upnikov oziroma jim ta pravica ni bila odvzeta ali omejena, kot neutemeljeno meni pritožba, temveč je bilo z novelo ZIZ-J na podlagi pooblastila zakonodajalcu iz drugega odstavka 15. člena Ustave RS le na drugačen način urejeno uveljavljanje te pravice.
ZIZ člen 38, 38/5. Odvetniška tarifa tar. št. 27, 27/1, 27/7.
nadaljnji izvršilni stroški - nagrada za predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom - druga obrazložena vloga
Ker je bila v tej zadevi izvršba že uvedena s predlogom in dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL,je upnikovo vlogo z dne 13. 4. 2016 mogoče šteti le kot drugo obrazloženo vlogo in jo vrednotiti po tar. št. 27/7-3 OT.
uradno dejanje - kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - uradna oseba - prenos pooblastil na upravitelja
V opisu dejanja je navedeno, da je stečajna upraviteljica A. A. na podlagi določil ZFPPIPP najprej zahtevala, da ji obdolženec izroči premoženje stečajnega dolžnika, nato pa je zaradi njegovih groženj odstopila. Po presoji sodišča druge stopnje so v opisu kaznivega dejanja navedena vsa odločilna dejstva in je zato sodišče prve stopnje lahko na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja zaključilo, da je stečajna upraviteljica opravljala konkretno uradno dejanje.
Stečajna upraviteljica je bila uradna oseba po 4. točki prvega odstavka 99. člena KZ-1, saj je imela javna pooblastila, ki jih ji je dajal ZFPPIPP in je takrat, ko je prišla prevzeti premoženje stečajnega dolžnika, tudi opravljala uradno dejanje v okviru svojih pravic. Izročitev premoženja ter izpraznitev prostorov pa je zahtevala na podlagi odpovedi najemne pogodbe, ker najemnina ni bila plačana.
pravni interes za tožbo - ničnost pogodbe o prevzemu poslovnega deleža - nemožnost unovčenja premoženja v stečajnem postopku - razdelitev med družbeniki
Če bi prišlo do primera po 2. alineji 1. točke prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP in če družbeniška razmerja med strankami ne bi bila pravnomočno urejena, bi to pomenilo poseg v njihova pričakovana upravičenja in koristi, ki jim jih daje zakonodaja. Zaradi te teoretične situacije je potrebno z meritorno odločbo razrešiti sporna vprašanja med družbeniki. Ali bo dejansko prišlo do prenosa premoženja, je stvar nadaljnjega teka stečajnega postopka.
V zamudnem postopku se sodišče ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožnikovih navedb, ampak le presoja, če med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Zaključki do katerih pride po tej presoji, niso dokazani, vsaj ne tako, da bi se z njimi ovrglo ali dokazalo določeno dejstvo, ampak so le podlaga za (ne)izdajo zamudne sodbe. Tudi če tožeča stranka ne bi predložila dokazov, na katere se sklicuje, to ne bi bila ovira za izdajo zamudne sodbe.
Ne drži trditev tožene stranke, da je izvršilno sodišče, ki je zavrnilo zahtevek za zakonske zamudne obresti v nasprotni izvršbi, o tem tudi vsebinsko odločilo, saj je navedlo le, da gre pri nasprotni izvršbi za specifičen postopek, v katerem ni mogoče zahtevati tistega, kar z izvršbo ni bilo pridobljeno, torej zakonskih zamudnih obresti. Iz tega razloga ima tožeča stranka možnost, da takšen zahtevek postavi v posebni pravdi.
navidezno kumuliranje zahtevkov - izpodbijanje sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d.o.o.
Pri pravočasno postavljenem primarnem tožbenem zahtevku, ki glasi na razveljavitev sklepa skupščine in nadomestitev tega sklepa z novim, kot ga uveljavlja tožeča stranka, in kasneje (po poteku enomesečnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 396. člena ZGD-1) postavljenim podrednim tožbenim zahtevkom, ki glasi na spremembo istega sklepa skupščine, gre za navidezno eventualno kumulacijo zahtevkov, saj gre pri obeh zahtevkih dejansko za en sam, pravočasno vložen, tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo odločati le o enem popravljenem tožbenem zahtevku.
Kolikor pritožba očita zmotno uporabo materialnega prava, in sicer določbe 399. člena ZGD-11, pritožbeno sodišče odgovarja, da je v sklepu VSC Cpg 257/2015 o tem že zavzelo stališče in obrazložilo, da se tudi za d.o.o. uporablja določba prvega odstavka 399. člena ZGD-1 skladno z določbo 522. člena ZGD-1, ki določa, da se za izpodbijanje sklepa skupščine smiselno uporabljajo določbe o d.d. Po stališču pritožbenega sodišča je določilo prvega odstavka 399. člena ZGD-1 mogoče izključiti le izjemoma, v primeru manjših, izrazito osebno strukturiranih, družb.
neveljavnost oporoke – nepristna oporoka – dejansko stanje – dokazovanje
Nepristna oporoka pomeni nenastanek oporoke in na podlagi takšne „oporoke“ ni mogoče dedovati. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ZD določb o neveljavnosti nepristne oporoke nima in je treba uporabiti splošna pravila OZ. Za neobstoječ obligacijskopravni posel pridejo v poštev le sankcije kot pri absolutno neveljavnemu obligacijskem poslu. Nepristnost oporoke tako pomeni, da oporoka ni nastala in na njeni podlagi ni mogoče dedovati.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - oprostilna sodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je oškodovanec v svojih izpovedbah prihajal v nasprotja sam s seboj, pa tudi z ostalimi izvedenimi dokazi, na osnovi česar je utemeljeno zaključilo, da so njegove izpovedbe premalo zanesljive in prepričljive, da bi jim lahko verjelo in na njih oprlo krivdni izrek.
razrešitev imenovanega upravitelja – imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov – zatrjevana protiustavnost ureditve – odločitev o pritožbi razrešenega upravitelja
Z uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E je zakonodajalec dal možnost upniškemu odboru kot organu upnikov, da po začetku insolvenčnega postopka zahteva glasovanje upnikov o tem, da se namesto upravitelja, ki ga je imenovalo sodišče ob začetku postopka, imenuje upravitelj, ki ga izmed upraviteljev z dovoljenjem za opravljanje te funkcije, izberejo sami. S tem je okrepil položaj upnikov kot „ekonomskih lastnikov“ v razmerju do imenovanega upravitelja. Večji vpliv upnikov v insolvenčnem postopku se odraža najprej v spremenjeni določbi drugega odstavka 87. člena ZFPPIPP, po kateri je pridobil upniški odbor pravico zaradi uresničevanja svojih pravic in izvajanja pristojnosti pregledati tudi dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom, ki je do spremembe ZFPPIPP-E ni imel. Posledično tudi za upravitelja ni nepredvidljivo, da je postal njegov položaj odvisen tudi od zaupanja upnikov, enako kot je lahko položaj poslovodje kapitalske družbe odvisen od zaupanja njenih družbenikov do poslovodje. Pri tem njunem razmerju, ki temelji na zaupanju, je postal vpliv sodišča za obrambo položaja imenovanega upravitelja nevtralen.
Za ureditev samovolje upnikov pri zamenjavi upravitelja bi šlo, če bi imeli upniki pravico brez obrazložitve razrešiti upravitelja iz krivdnih razlogov, z vsemi posledicami, ki jih zakon predvideva za tako situacijo. Glasovanje o nezaupnici brez obrazložitve glasu pa ne pomeni razrešitve iz krivdnih razlogov, pač pa iz nekrivdnih, zato pritožbeno sodišče ne vidi, da bi ureditev iz 116.a člena ZFPPIPP že na prvi pogled in očitno sama po sebi omogočala samovoljno odločitev upnikov, ki posega v pravice upravitelja do osebnostnega dostojanstva, do sodnega varstva in enakega varstva pravic, do pritožbe ter ruši načelo enakega varstva pravic vseh upnikov, na kar vse se sklicuje pritožnik v pritožbi.
Ker je zapustnica sporno nepremičnino podarila toženkinemu pravnemu predniku več kot leto dni pred svojo smrtjo, tožnica ni upravičena zahtevati vrnitve darila od toženke.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije – ustavitev postopka vpisa
V tej pritožbeni zadevi je potrebno uporabiti tretji odstavek 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki določa, da se ustavijo postopki vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki so bili že dodeljeni v reševanje odgovorni osebi in izpolnjujejo kriterije iz drugega odstavka istega člena.
Obdolženka s podajo navedene vrednostne ocene ni ravnala z namenom zaničevanja zasebnega tožilca, temveč je navedeno zapisala v okviru varovanja otrokovih upravičenih koristi in v skladu z materinskim čutom, kot to v odgovoru na pritožbo navaja zagovornik, in je do zapisa torej prišlo, ker je z dogajanjem želela seznaniti center za socialno delo, kot pristojni državni organ.
Ker je šlo za zunanje ploščice, ki so protizdrsno obdelane, na katerih zaradi mokrote še nihče nikoli ni padel, neopozarjanje na mokroto takšnih ploščic ne more predstavljati opustitve, za katero bi bil zavarovanec toženke lahko odškodninsko odgovoren. Ni namreč razumno pričakovati, da bi lastnik zasebnega objekta moral obiskovalce opozarjati na vse običajne okoliščine in rizike (kar mokrota na zunanjih ploščicah nedvomno je), ki bi kljub pravilno izbranim materialom lahko privedli do škodnega dogodka.
Toženka ni ravnala protipravno, ker ni seznanila prvega toženca, da je dolžan poravnati svojo obveznost na fiduciarni račun tožničine pooblaščenke. Obveznost izpolnjevanja obveznosti na zgoraj omenjeni račun ni nikjer predpisana kot edina pravilna izpolnitev.
spor majhne vrednosti – oprava glavne obravnave – dolžnost sodišča, da opravi narok – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnica je v drugi pripravljalni vlogi z dne 5.11.2015 predložila Kupoprodajno pogodbo (odstop terjatve s pogodbo) z dne 20.11.2014, ne da bi v zvezi z njo podala kakršnekoli (jasne/konkretne) trditve. Ker neobstoječih trditev vsebina dokaza (listine) ne more nadomestiti, je sklicevanje na okoliščino predložitve pogodbe z dne 20.11.2014 brezpredmetno.
Tožnica je kot podlago svojega zahtevka ustrezno omenjala (le) pogodbo o prodaji terjatve z dne 2.12.2014. Zgolj zaradi okoliščine, da za te trditve ustreznega dokaza ni predložila, sodišče prve stopnje glavne obravnave ni bilo dolžno opraviti.