• Najdi
  • <<
  • <
  • 35
  • od 36
  • >
  • >>
  • 681.
    VSL sodba II Cp 2643/2016
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
    VSL0085991
    OZ člen 9, 190, 190/3. ZZdrS člen 25.
    povrnitev stroškov specializacije – neupravičena pridobitev – ponudba za zaposlitev – dolžnost izpolnitve obveznosti – odklonitev sklenitve delovnega razmerja – skrbnost bolnišnice
    Regijska bolnišnica bi morala ravnati aktivneje in se s tožencem že tekom specializacije dogovoriti za sklenitev delovnega razmerja.

    Toženec dogovora glede svojih obveznosti ni kršil – ponudbe za zaposlitev v regiji ni dobil (pravočasno), sprejel pa je zaposlitev v javni zdravstveni službi in tako ni ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena OZ, zato stroškov specializacije ni dolžan vrniti. Podlaga dogovora se je uresničila, zato tudi ni mogoče uporabiti določbe o neupravičeni pridobitvi.
  • 682.
    VSL sklep IV Cp 176/2017
    1.2.2017
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0082706
    ZPND člen 24.
    začasna ureditev razmerij - nujni ukrep za varstvo pred nasiljem - hiter postopek
    Predlagateljica svojih zatrjevanj o kršitvah izrečenih ukrepov in nasilnih dejanjih nasprotnega udeleženca ni izkazala, sodišče pa je ugotovilo, da k medsebojnim konfliktom med zakoncema prispeva tudi predlagateljica, ki se hitro razburi in razloge za težave išče predvsem v drugih, do sebe pa je popolnoma nekritična, zato je odločitev o zavrnitvi predloga za podaljšanje ukrepov pravilna.
  • 683.
    VSL sklep IV Cp 151/2017
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0081690
    ZFPPIPP člen 244, 244/1, 245, 245/2, 383, 383/1, 383/6, 383/6-5, 386. ZPP člen 77, 77/2, 101, 101/2, 205, 205/1, 205/1-4.
    osebni stečaj – postopek osebnega stečaja začet pred zaključkom glavne obravnave – pooblastilo – pooblaščenec – pravne posledice začetka stečajnega postopka – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – prenos pooblastil na upravitelja – stečajni upravitelj – odobritev pritožbe – zavrženje pritožbe – pritožba ni dovoljena
    Nad tožencem je bil še pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje začet postopek osebnega stečaja, pritožbo pa je kljub temu vložila njegova dotedanja pooblaščenka, čeprav ji je z začetkom osebnega stečaja pooblastilo za zastopanje prenehalo in je to prešlo na stečajnega upravitelja. Ker ta odvetniške družbe ni pooblastil niti ni odobril že vložene pritožbe, je to vložila oseba, ki te pravice ni imela. Tako pritožbo je treba zavreči.
  • 684.
    VSM sklep II Kp 63512/2011
    1.2.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0023243
    KZ-1 člen 54, 54/1, 228, 228/1.
    izbris pogojne obsodbe - sodna rehabilitacija - narava kaznivega dejanja
    Pri odločanju o izbrisu pogojne obsodbe potrebno namreč upoštevati ne le okoliščine, ki jih je že v predlogu navajala pritožnica in jih ponovno ponavlja v pritožbi zoper izpodbijani sklep, temveč je potrebno upoštevati tudi naravo kaznivega dejanja, za katerega je bila S.Č. obsojena.
  • 685.
    VSL sklep I Cp 3189/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086901
    Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
    odmera nagrade in stroškov izvedencu – manj zahtevno mnenje – zahtevnost mnenja
    Cenitev enega traktorja, brez ogleda, na podlagi zbranih podatkov in dokumentacije, pravdni spis pa tudi ni bil obsežen, 31 strani, cenitev na 6 straneh; ocena mnenja – manj zahtevno.
  • 686.
    VSL sklep Cst 51/2017
    1.2.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0085595
    ZFPPIPP člen 399, 399/4. ZFPPIPP-G člen 34.
    odpust obveznosti – novela ZFPPIPP-G – zmotna uporaba materialnega prava
    Prehodne določbe 34. člena ZFPPIPP-G določajo, da se določbe spremenjenega 399. člena ZFPPIPP uporabljajo tudi za postopek odpusta obveznosti, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, če do uveljavitve tega zakona sodišče še ni odločilo o odpustu obveznosti.
  • 687.
    VSC sodba Cpg 276/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSC0004761
    ZPP člen 182, 184. ZGD-1 člen 399, 399/1, 522.
    navidezno kumuliranje zahtevkov - izpodbijanje sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d.o.o.
    Pri pravočasno postavljenem primarnem tožbenem zahtevku, ki glasi na razveljavitev sklepa skupščine in nadomestitev tega sklepa z novim, kot ga uveljavlja tožeča stranka, in kasneje (po poteku enomesečnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 396. člena ZGD-1) postavljenim podrednim tožbenim zahtevkom, ki glasi na spremembo istega sklepa skupščine, gre za navidezno eventualno kumulacijo zahtevkov, saj gre pri obeh zahtevkih dejansko za en sam, pravočasno vložen, tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo odločati le o enem popravljenem tožbenem zahtevku.

    Kolikor pritožba očita zmotno uporabo materialnega prava, in sicer določbe 399. člena ZGD-11, pritožbeno sodišče odgovarja, da je v sklepu VSC Cpg 257/2015 o tem že zavzelo stališče in obrazložilo, da se tudi za d.o.o. uporablja določba prvega odstavka 399. člena ZGD-1 skladno z določbo 522. člena ZGD-1, ki določa, da se za izpodbijanje sklepa skupščine smiselno uporabljajo določbe o d.d. Po stališču pritožbenega sodišča je določilo prvega odstavka 399. člena ZGD-1 mogoče izključiti le izjemoma, v primeru manjših, izrazito osebno strukturiranih, družb.
  • 688.
    VSL sodba II Cp 2195/2016
    1.2.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080247
    ZPP člen 8.
    prometna nesreča – odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izključna odgovornost oškodovanca – dokazna ocena – dokazni standard – stopnja prepričanja – izvedensko mnenje
    Glede na celoten kontekst ustno podanega izvedenskega mnenja je jasno, da ugotovitev izvedenca ni mogoče razumeti v smislu, da je bilo vozilo zavarovanca toženke ustavljeno in neosvetljeno ter za tožnika nepričakovano. Izvedenec je prepričljivo pojasnil, da vozilo zavarovanca toženke za tožnika ni predstavljalo nepričakovane ovire, ker je bilo med njima 40 m razdalje.
  • 689.
    VSL sodba I Cp 2816/2016
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0081718
    ZOR člen 45, 73. OZ člen 198.
    uporabnina – nezakonita uporaba stanovanja – predpogodba – pogodba – pisna oblika – konvalidacija – toleriranje bivanja v stanovanju
    Za sporno stanovanje je bila sklenjena predpogodba in ne najemna pogodba.
  • 690.
    VSL sklep Cst 56/2017
    1.2.2017
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - DAVKI
    VSL0079671
    ZFPPIPP člen 302, 302/1, 302/2. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZVMS člen 74, 74/3, 74/4. ZDavP-2 člen 146, 146/1.
    stečajni postopek nad pravno osebo - prijava terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - izvršilni naslov - odločbe v upravnih zadevah odmere in plačila pristojbin - področje veterinarstva - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
    Pritožnica je z v prijavi terjatve priloženimi odločbami izkazala, da njena terjatev temelji na izvršilnih naslovih. Čim pa je tako, bi prvostopenjsko sodišče skladno z drugim odstavkom v zvezi s prvim odstavkom 302. člena ZFPPIPP na tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve (ki jo upnica izkazuje z izvršilnimi naslovi), moralo napotiti stečajnega dolžnika in ne upnice na postopek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve po prvem odstavku 300. člena ZFPPIPP.
  • 691.
    VSL Sodba VII Kp 41273/2015
    1.2.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00001359
    KZ-1 člen 99, 99/1, 99/1-4, 299, 299/1.
    uradno dejanje - kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - uradna oseba - prenos pooblastil na upravitelja
    V opisu dejanja je navedeno, da je stečajna upraviteljica A. A. na podlagi določil ZFPPIPP najprej zahtevala, da ji obdolženec izroči premoženje stečajnega dolžnika, nato pa je zaradi njegovih groženj odstopila. Po presoji sodišča druge stopnje so v opisu kaznivega dejanja navedena vsa odločilna dejstva in je zato sodišče prve stopnje lahko na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja zaključilo, da je stečajna upraviteljica opravljala konkretno uradno dejanje.

    Stečajna upraviteljica je bila uradna oseba po 4. točki prvega odstavka 99. člena KZ-1, saj je imela javna pooblastila, ki jih ji je dajal ZFPPIPP in je takrat, ko je prišla prevzeti premoženje stečajnega dolžnika, tudi opravljala uradno dejanje v okviru svojih pravic. Izročitev premoženja ter izpraznitev prostorov pa je zahtevala na podlagi odpovedi najemne pogodbe, ker najemnina ni bila plačana.
  • 692.
    VSM sklep PRp 14/2017
    1.2.2017
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSM0023239
    ZP-1 člen 69, 69/2, 122. ZVoz 50, 50/8.
    prištevnost - zmožnost razumeti pomen svojega dejanja - zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje - izvedenec psihiatrične stroke - ni razumel vsebine vabila - bipolarna motnja - sum na izključeno prištevnost
    Zato je pritrditi pritožbi, da je potrebno obdolženčevo prištevnost, oziroma obdolženčevo zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje v času prejema vabila sodišča prve stopnje na zaslišanje, ugotoviti s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke. V kolikor po ugotovitvah izvedenca obdolženec v času prejema vabila na zaslišanje zaradi zdravstvenega stanja ni bil prišteven in posledično pomena vabila ni bil sposoben razumeti, bo v nadaljevanju potrebno obdolženčevo prištevnost ugotavljati tudi v času storitve prekrška.
  • 693.
    VSL sodba III Cp 77/2017
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086409
    ZPP člen 2, 324, 324/3.
    pobot – pobotni ugovor – procesno pobotanje
    Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni tožba niti nasprotna tožba, ampak specifično uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za obrambne namene.
  • 694.
    VSL sodba in sklep IV Cp 149/2017
    1.2.2017
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080234
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    razmerja med starši in otroki – varstvo in vzgoja – predodelitev otroka – upoštevanje želje otroka – postavitev izvedenca – preživnina – stiki
    V primeru, kot je obravnavani (visoka stopnja konflikta med mamo in hčerko), in ob tako jasno in nedvoumno izraženi želji otroka, ki je praktično polnoleten (17 let in pol), pri kom želi bivati, je postavitev izvedenca nesmiselna.
  • 695.
    VSM sodba IV Kp 16813/2015
    1.2.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0023399
    KZ-1 člen 158, 158/1.
    razžalitev - namen zaničevanja
    Obdolženka s podajo navedene vrednostne ocene ni ravnala z namenom zaničevanja zasebnega tožilca, temveč je navedeno zapisala v okviru varovanja otrokovih upravičenih koristi in v skladu z materinskim čutom, kot to v odgovoru na pritožbo navaja zagovornik, in je do zapisa torej prišlo, ker je z dogajanjem želela seznaniti center za socialno delo, kot pristojni državni organ.
  • 696.
    VSK sklep CDn 312/2016
    1.2.2017
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0006915
    ZZK-1 člen 229.
    dopolnitev zemljiške knjige – vpis lastninske pravice na posestnika po GURS-u
    Dejstvo, da je predlagateljica v skladu z določbo 229. člena ZZK-1 izkazala interes za vložitev samega predloga (procesno legitimacijo) ne pomeni, da lahko zahteva vpis lastninske pravice na svoje ime, za kar se v bistvu zavzema pritožba. Glede na zakonsko ureditev ta zemljiškoknjižni postopek ni namenjen ugotavljanju dejstev v zvezi s priposestvovanjem in presoji, ali so predlagatelj oziroma njegovi pravni predniki pridobili lastninsko pravico na ta originaren način.
  • 697.
    VSL sklep I Cp 1791/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL0082687
    ZPP člen 4, 4/1, 196, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
    obrazložitev sodbe - pravica do izjave - pravica do izvedbe dokazov - zavrnitev izvedbe dokazov - kršitev pravice - kršitev načela neposrednosti - zaslišanje strank - izpovedba v kazenskem postopku - obročno plačilo sodne takse - ni procesna predpostavka - enotna sospornika
    Celotna ožja obrazložitev sodbe je zgolj povzetek (prepis) navedb tožnice in njenih pravnih zaključkov in tožencema ne daje odgovora, kako (oziroma ali sploh) je sodišče presojalo njune trditve. Ni se izreklo niti do z njune strani predlaganih in izvedenih listinskih dokazov. Tako ni jasno, ali je ocenilo, da so nerelevantni ali pa jih je morda spregledalo. S takšnim ravnanjem je poseglo v pravico tožencev do izjave.

    Pravica do izvedbe dokazov sicer ni absolutna, saj sodišče izvedbo dokaza, za katerega misli, da ni pomemben za odločbo, lahko zavrne. Vendar pa pri tem ne sme ravnati arbitrarno in mora paziti, da s svojo odločitvijo ne poseže v strankino pravico do izjave, ki jo varuje 22. člen Ustave. Do takšne kršitve lahko pride, če dokaz zavrne brez upravičenega razloga, pa tudi v primeru, da ne navede razlogov, zakaj je to storilo.
  • 698.
    VSM sodba IV Kp 12019/2009
    1.2.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0023389
    KZ-1 člen 266.
    kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic
    Utemeljeno je verjelo oškodovancu, saj je le ta, kot je že navedeno, ves čas postopka izpovedoval enako o odločilnem dejstvu, da je obdolženec z njim ravnal neprimerno in agresivno, skratka tako, da je kršil osebno dostojanstvo oškodovanca, kot je to sicer povzeto tudi v izreku izpodbijane sodbe. Odstopanja v izpovedbah je oškodovanec sprejemljivo pojasnil, kot je to povzeto v točki 2 izpodbijane sodbe. Storitev obravnavanega kaznivega dejanja oškodovanec niti ni prijavil in torej tudi ni zasledoval premoženjske koristi, temveč sta dejanje prijavila R. in G.G. in pritožbeno sodišče ne dvomi, da navedena ne bi klicala policije, če za to ne bi imela tehtnega razloga. Če se ne bi zgodilo nič, oziroma če storitve obravnavanega kaznivega dejanja ne bi videla, o čemer želi prepričati pritožnik, priči ne bi o tem obveščali policije in pri tem tudi izpovedovali smiselno enako kot oškodovanec, ki ga sicer prijavitelja dejanja sploh ne poznata in zato tudi ni videti prav nobenega razloga, da bi si dogodek preprosto izmislila.
  • 699.
    VSL sodba I Cpg 580/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL0078124
    ZIZ člen 44, 44/2, 53, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 436, 436/3.
    ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menica – drugačna pravna podlaga – utemeljenost zahtevka na drugi pravni podlagi – vezanost na predlog za izvršbo – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
    Navedbe pritožnice, da je zaradi tega, ker se je postopek začel na podlagi verodostojne listine – menice, potrebno kot materialno podlago za zahtevek uporabljati le menico in pravila o menici, je napačen. Sodna praksa se je v zadevah Vrhovnega sodišča II Ips 222/2012, III Ips 49/2011, II Ips 34/2012, III Ips 17/2009 že večkrat izjasnila, da postopek, ki se prične na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju kot izvršilni, se po ugovoru razveljavi in nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

    Če se izkaže, da pravna podlaga, na kateri je bil sklep izdan, ne obstaja, obstaja pa druga pravna podlaga, bi sodišče moralo takšen sklep razveljaviti in nato toženca obsoditi na plačilo na tej drugi podlagi. Vendar, če sodišče ne ravna tako in vseeno potrdi sklep na drugi pravni podlagi, to ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
  • 700.
    VSL sklep II Cp 3043/2016
    1.2.2017
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL0086039
    ZPVAS člen 8, 8/2. SPZ člen 28, 96. OZ člen 193. ZDen člen 78, 78/2. ZPP člen 13.
    dedovanje vrnjenega premoženja - dedna pravica - agrarna skupnost - član agrarne skupnosti - nujni dedič - vrednost nujnega deleža - vračanje premoženjskih pravic - vrednost premoženja - predhodno vprašanje - izplačilo vrednosti dednega deleža - rok plačila - nedobroverni posestnik - obseg vrnitve
    Vrednost zapustnikovega premoženja se praviloma ugotavlja po vrednosti na dan zapustnikove smrti oziroma na dan prehoda zapuščine na dediče. Do tega je v obravnavanem primeru prišlo s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Ker je pritožnica brez vednosti sodedičev razpolagala z zapustničinim premoženjem, je v skladu z načelom realne subrogacije del skupnega premoženja dedičev tisto, kar je bilo pridobljeno s prodajo skupne stvari. Upoštevanje denarne vrednosti zapustničinega premoženja po cenah ob izdaji sklepa je v danih okoliščinah primeren način določitve te vrednosti.

    Vrednost premoženja, ugotovljena v odločbah o denacionalizaciji, ne predstavlja pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju, na katero bi bilo zapuščinsko sodišče vezano.
  • <<
  • <
  • 35
  • od 36
  • >
  • >>