ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/1, 180, 180/1, 187, 187/1.
poprava nepravilne označbe tožene stranke – subjektivna sprememba tožbe
Tožeča stranka v tožbi ni navedla imena obstoječe pravne osebe. Kar pa je navedla kot ime je bilo očitno sestavljeno iz imen dveh različnih, v resnici obstoječih pravnih oseb. Označba je bila do takšne mere pomanjkljiva, da ni bilo mogoče iz nje niti sklepati, zoper koga je tožeča stranka zares želela vložiti tožbo. Z opisano vložitvijo tožbe torej sploh še ni bila vložena tožba zoper (katerokoli) pravno osebo. Po pozivu prvostopenjskega sodišča (prvi odstavek 108. člena ZPP) je bila ta pomanjkljivost odpravljena. S tem pa tožena stranka ni bila spremenjena.
Materialno pravo nam pove, ali lahko stranka od vložene tožbe pričakuje kakšno pravno korist ali ne. To je pomembno, ker je vsako pravno varstvo lahko utemeljeno le v primeru, če je potrebno za varstvo varovanih dobrin. Sodišče mora upoštevati pravni interes, ki – glede na trditve strank – pride v poštev na kakršnikoli pravni podlagi. Pravni interes ni podan, če ga nobena od pravnih podlag, ki pridejo v poštev za odločanje, ne utemeljuje.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - oprostilna sodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je oškodovanec v svojih izpovedbah prihajal v nasprotja sam s seboj, pa tudi z ostalimi izvedenimi dokazi, na osnovi česar je utemeljeno zaključilo, da so njegove izpovedbe premalo zanesljive in prepričljive, da bi jim lahko verjelo in na njih oprlo krivdni izrek.
Regijska bolnišnica bi morala ravnati aktivneje in se s tožencem že tekom specializacije dogovoriti za sklenitev delovnega razmerja.
Toženec dogovora glede svojih obveznosti ni kršil – ponudbe za zaposlitev v regiji ni dobil (pravočasno), sprejel pa je zaposlitev v javni zdravstveni službi in tako ni ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena OZ, zato stroškov specializacije ni dolžan vrniti. Podlaga dogovora se je uresničila, zato tudi ni mogoče uporabiti določbe o neupravičeni pridobitvi.
OZ člen 921, 965, 965/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/5, 324, 324/4. ZGO-1 člen 2, 2/1, 21/1-8, 68, 88, 88/1, 88/2, 88/4. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 79.
pogodba o nadzoru gradnje - obveznosti nadzornega organa - profesionalna skrbnost - pogodbena odškodninska odgovornost - pravila stroke
Po oceni pritožbenega sodišča smiselno enako velja, da se nadzornik ne more razbremeniti svoje odgovornosti, če je investitor vedel, da je treba pri oziroma pred pričetkom izgradnje temeljev in temeljne plošče poklicati geologa ter upoštevati morebitne pogoje geološkega poročila, pa tega ni storil in na to ni opozoril ne izvajalca ne nadzornika. nadzornik sicer po pogodbi ščiti interese naročnika, vendar je v razmerju do naročnika vseeno samostojen oziroma mora biti samostojen. Njegova samostojnost se kaže v tem, da pri opravljanju nadzora ni vezan na naročnikova navodila in jih od njega tudi nima pravice zahtevati. V razmerju do naročnika ima nadzornik položaj profesionalne osebe. Zato je ključno, ali je nadzornik ravnal po pravilih stroke, ki mu nalaga nadzor gradbe in dolžnost opozoriti na pomanjkljivosti oziroma napake, neodvisno od tega, kakšno je bilo vedenje naročnika. V kolikor bi namreč nadzornik ravnal po pravilih stroke in svojo obveznost nadzora in opozorila izpolnil, bi bil prost pogodbene odškodninske odgovornosti. Posledično se nadzornik ne more uspešno sklicevati na morebitna navodila naročnika oziroma ga dejstvo, da je gradbeni dnevnik podpisal za nazaj na prošnjo naročnika, ne razbremeni njegove odgovornosti kot nadzornika.
S podpisom dnevnika je po oceni pritožbenega sodišča izrazila konkludentno voljo, da se strinja z opravljanjem nadzora že od pričetka izvajanja del, s čimer pa je nase prevzela obveznost opravljanja skrbnega gradbenega nadzora. Potrditev del, ki niso bila izvedena v skladu s projektno dokumentacijo, pomeni hudo obliko kršitev strokovnih pravil in opustitev pogodbenih ter zakonskih obveznosti, saj strokovni nadzor obsega tudi kontrolo, ali se gradnja izvaja po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Slednje velja še toliko bolj ob potrditvi del brez vse potrebne dokumentacije in brez prisotnosti, po trditvah same prve toženke celo s podpisom gradbenega dnevnika „za nazaj“.
ZZZDR člen 59, 59/2, 106a, 129. ZPP člen 254, 254/1, 254/3.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – korist otroka – izvedensko mnenje - mnenje drugega izvedenca – določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezancev
Samo pod pogojem, da so v izvedeniškem mnenju nasprotja, pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, se zahteva mnenje drugega izvedenca. V konkretnem primeru nobeden od navedenih pogojev ni bil izpolnjen, zato je sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo toženkin predlog.
stroški postopka – povrnitev stroškov – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ustavitev postopka – naknadna priglasitev stroškov
V skladu z določbo drugega odstavka člena 62 ZIZ se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Zaradi tega za odločanje o povrnitvi stroškov veljajo določbe ZPP in ne ZIZ.
sporno pogodbeno določilo – sofinanciranje stroškov izvedbe projekta
Izdaja računa je bila pogodbeni (so)pogoj za izplačilo sofinanciranja. Zgolj elektronski vnos računa v lastno aplikacijo še ne pomeni, da je bil račun izdan – biti bi moral odposlan: bodisi fizično bodisi s pritiskom na gumb.
ZPP člen 4, 4/1, 196, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
obrazložitev sodbe - pravica do izjave - pravica do izvedbe dokazov - zavrnitev izvedbe dokazov - kršitev pravice - kršitev načela neposrednosti - zaslišanje strank - izpovedba v kazenskem postopku - obročno plačilo sodne takse - ni procesna predpostavka - enotna sospornika
Celotna ožja obrazložitev sodbe je zgolj povzetek (prepis) navedb tožnice in njenih pravnih zaključkov in tožencema ne daje odgovora, kako (oziroma ali sploh) je sodišče presojalo njune trditve. Ni se izreklo niti do z njune strani predlaganih in izvedenih listinskih dokazov. Tako ni jasno, ali je ocenilo, da so nerelevantni ali pa jih je morda spregledalo. S takšnim ravnanjem je poseglo v pravico tožencev do izjave.
Pravica do izvedbe dokazov sicer ni absolutna, saj sodišče izvedbo dokaza, za katerega misli, da ni pomemben za odločbo, lahko zavrne. Vendar pa pri tem ne sme ravnati arbitrarno in mora paziti, da s svojo odločitvijo ne poseže v strankino pravico do izjave, ki jo varuje 22. člen Ustave. Do takšne kršitve lahko pride, če dokaz zavrne brez upravičenega razloga, pa tudi v primeru, da ne navede razlogov, zakaj je to storilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00046909
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 299, 309, 309/1, 310, 310/1, 310/3, 330.. ZPP člen 182, 182/3, 358, 358/1-5.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - aktivnost upnikov v stečajnem postopku - izločitvena pravica - izločitvena pravica na nepremičnini - tožba za ugotovitev lastninske pravice - rok za vložitev ugotovitvene tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe - sprememba sodbe - odločanje o podrejenem zahtevku - nepravilna uporaba materialnega zakona
Lastninske pravice po začetku stečaja ni mogoče uveljavljati mimo stečajnega postopka, ne da bi se upoštevala relevantna pravila ZFPPIPP. Kdor trdi, da je na izviren način pridobil lastninsko pravico na nepremičnini (da je torej njen resnični lastnik), mora po začetku stečajnega postopka zatrjevano stvarno pravico uveljavljati kot izločitveno pravico po pravilih stečajnega postopka, ki so po oceni pritožbenega sodišča jasna. Če stečajni upravitelj prijavljeno pravico prereka, jo mora upnik uveljaviti s tožbo na ugotovitev lastninske pravice v pravdi v roku iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP. V nasprotnem primeru njegova izločitvena pravica preneha, kar pa po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da ne more več utemeljeno zahtevati ugotovitve stvarne – lastninske pravice, ki je vsebina izločitvene pravice in ki je predmet tožbenega zahtevka.
kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic
Utemeljeno je verjelo oškodovancu, saj je le ta, kot je že navedeno, ves čas postopka izpovedoval enako o odločilnem dejstvu, da je obdolženec z njim ravnal neprimerno in agresivno, skratka tako, da je kršil osebno dostojanstvo oškodovanca, kot je to sicer povzeto tudi v izreku izpodbijane sodbe. Odstopanja v izpovedbah je oškodovanec sprejemljivo pojasnil, kot je to povzeto v točki 2 izpodbijane sodbe. Storitev obravnavanega kaznivega dejanja oškodovanec niti ni prijavil in torej tudi ni zasledoval premoženjske koristi, temveč sta dejanje prijavila R. in G.G. in pritožbeno sodišče ne dvomi, da navedena ne bi klicala policije, če za to ne bi imela tehtnega razloga. Če se ne bi zgodilo nič, oziroma če storitve obravnavanega kaznivega dejanja ne bi videla, o čemer želi prepričati pritožnik, priči ne bi o tem obveščali policije in pri tem tudi izpovedovali smiselno enako kot oškodovanec, ki ga sicer prijavitelja dejanja sploh ne poznata in zato tudi ni videti prav nobenega razloga, da bi si dogodek preprosto izmislila.
razmerja med starši in otroki – varstvo in vzgoja – predodelitev otroka – upoštevanje želje otroka – postavitev izvedenca – preživnina – stiki
V primeru, kot je obravnavani (visoka stopnja konflikta med mamo in hčerko), in ob tako jasno in nedvoumno izraženi želji otroka, ki je praktično polnoleten (17 let in pol), pri kom želi bivati, je postavitev izvedenca nesmiselna.
Sodišče prve stopnje je očitno pri prepisu celotnega izreka pomotoma prepisalo izrek sodbe z dne 26. 5. 2010, ne da bi upoštevalo spremembo glede deleža.
Pritožbeno sodišče je zato, v skladu s podrednim predlogom tožene stranke, ugotovljeno pomoto popravilo in sicer tako, da je delež 3/10 nadomestilo z deležem 1076/10.000.
stvarna služnost – negatorna tožba – vznemirjanje stvarne služnosti – služnost poti – varstvo služnosti – služnost hoje in vožnje – pravnomočnost – razširitev služnosti – nujna pot
Izven meja v pravnomočni sodbi opisane služnosti tožnik nima stvarnopravnega varstva služnosti.
Ker v pravnomočni sodbi očitno ni bilo upoštevano, da vozila za nemoteno vožnjo potrebujejo tudi del zračnega prostora, ki je izven širine, ki ga zavzemajo kolesa vozila na sami trasi poti, je obstoječa služnostna pot za določene vrste vozil preozka za takšne prevoze, zato bi se moral tožnik poslužiti drugih možnosti, ki mu jih dopušča pravni red (razširitev poti preko inštituta nujne poti).
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0080246
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 270, 272.
razmerja med starši in otroki – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – nerazumljivost izreka – preizkus odločitve
Tudi v sporih iz razmerij med starši in otroki ima začasna odredba značaj izjemnega pravnega sredstva, ki ga je mogoče izdati le v posebej utemeljenih primerih.
ZFPPIPP člen 302, 302/1, 302/2. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZVMS člen 74, 74/3, 74/4. ZDavP-2 člen 146, 146/1.
stečajni postopek nad pravno osebo - prijava terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - izvršilni naslov - odločbe v upravnih zadevah odmere in plačila pristojbin - področje veterinarstva - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Pritožnica je z v prijavi terjatve priloženimi odločbami izkazala, da njena terjatev temelji na izvršilnih naslovih. Čim pa je tako, bi prvostopenjsko sodišče skladno z drugim odstavkom v zvezi s prvim odstavkom 302. člena ZFPPIPP na tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve (ki jo upnica izkazuje z izvršilnimi naslovi), moralo napotiti stečajnega dolžnika in ne upnice na postopek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve po prvem odstavku 300. člena ZFPPIPP.
izvršilni naslov – notarski zapis – garancija – unovčenje garancije – odložni pogoj – zapadlost terjatve – pogodba o izdaji plačilne garancije – bodoča pogojna terjatev
Obveznost dolžnice kot zastaviteljice v konkretnem primeru nastane, če je upravičenec iz garancije predložil garancijo upniku na unovčenje in če je upnik izvedel plačilo, do katerega je garancija unovčena. To sta namreč pravni dejstvi, ki pomenita uresničitev (odložnega) pogoja (in vplivata na zapadlost terjatve) in ju je treba dokazati na v ZIZ predpisan način, da ima notarski zapis lastnost izvršilnega naslova.