• Najdi
  • <<
  • <
  • 35
  • od 36
  • >
  • >>
  • 681.
    VSL sklep IV Cp 176/2017
    1.2.2017
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0082706
    ZPND člen 24.
    začasna ureditev razmerij - nujni ukrep za varstvo pred nasiljem - hiter postopek
    Predlagateljica svojih zatrjevanj o kršitvah izrečenih ukrepov in nasilnih dejanjih nasprotnega udeleženca ni izkazala, sodišče pa je ugotovilo, da k medsebojnim konfliktom med zakoncema prispeva tudi predlagateljica, ki se hitro razburi in razloge za težave išče predvsem v drugih, do sebe pa je popolnoma nekritična, zato je odločitev o zavrnitvi predloga za podaljšanje ukrepov pravilna.
  • 682.
    VSL sklep IV Cp 151/2017
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0081690
    ZFPPIPP člen 244, 244/1, 245, 245/2, 383, 383/1, 383/6, 383/6-5, 386. ZPP člen 77, 77/2, 101, 101/2, 205, 205/1, 205/1-4.
    osebni stečaj – postopek osebnega stečaja začet pred zaključkom glavne obravnave – pooblastilo – pooblaščenec – pravne posledice začetka stečajnega postopka – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – prenos pooblastil na upravitelja – stečajni upravitelj – odobritev pritožbe – zavrženje pritožbe – pritožba ni dovoljena
    Nad tožencem je bil še pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje začet postopek osebnega stečaja, pritožbo pa je kljub temu vložila njegova dotedanja pooblaščenka, čeprav ji je z začetkom osebnega stečaja pooblastilo za zastopanje prenehalo in je to prešlo na stečajnega upravitelja. Ker ta odvetniške družbe ni pooblastil niti ni odobril že vložene pritožbe, je to vložila oseba, ki te pravice ni imela. Tako pritožbo je treba zavreči.
  • 683.
    VSL sodba I Cpg 94/2016
    1.2.2017
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085135
    ZFPPIPP člen 443, 443/3, 443/3-1.
    stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe – naknadno najdeno premoženje – izbris iz registra – prenehanje obveznosti – listinski dokazi – opredelitev do vsake listine – spregled pravne osebnosti – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – ločitvena pravica – legitimiran predlagatelj
    Smisel stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe je namreč ravno v tem, da se iz tega premoženja poplačajo obveznosti, ki so jih imeli upniki do dolžnika do trenutka njegovega izbrisa. Zato morajo v stečajnem postopku izkazati terjatev nad to (izbrisano) družbo. Slednje nedvomno izhaja tudi iz 1. točke tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP, ki določa, da lahko predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe vloži upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe. Tožena stranka zato ne more biti uspešna s sklicevanjem na določbe ZPP o tem, kdo je lahko stranka v postopku.

    Obveznosti kapitalske gospodarske družbe, ki je prenehala zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ne prenehajo, kot to zmotno meni pritožnik. Upniki lahko terjatve uveljavijo zoper družbenike na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, v primeru naknadno najdenega premoženja, pa se lahko nad njim opravi stečajni postopek.
  • 684.
    VSC sklep III Cpg 268/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSC0004728
    ZFPPIPP člen 374, 374/1, 374/1-1.
    pravni interes za tožbo - ničnost pogodbe o prevzemu poslovnega deleža - nemožnost unovčenja premoženja v stečajnem postopku - razdelitev med družbeniki
    Če bi prišlo do primera po 2. alineji 1. točke prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP in če družbeniška razmerja med strankami ne bi bila pravnomočno urejena, bi to pomenilo poseg v njihova pričakovana upravičenja in koristi, ki jim jih daje zakonodaja. Zaradi te teoretične situacije je potrebno z meritorno odločbo razrešiti sporna vprašanja med družbeniki. Ali bo dejansko prišlo do prenosa premoženja, je stvar nadaljnjega teka stečajnega postopka.
  • 685.
    VSC sodba Cpg 273/2016
    1.2.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSC0004680
    ZFPPIPP člen 20, 20/1, 20/2, 60, 60/2, 60/5, 253, 253/1, 259, 260, 296, 296/1, 296/5.
    nedenarna terjatev - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - prijava terjatve v stečajnem postopku - poplačilo iz stečajne mase - prenehanje terjatve - pogojna terjatev
    Zahtevek tožeče stranke za izročitev bančne garancije iz 1. točke njenega tožbenega zahtevka je zahtevek za izpolnitev nedenarne dajatve, ki se z začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom pretvori v denarno terjatev (po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka). Tožeča stranka bi zato morala v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom prijaviti svojo (nedenarno) terjatev v denarnem znesku. Ker pa tako ni ravnala, je ta njena terjatev prenehala, tudi če je obstajala.
  • 686.
    VSL sklep II Ip 3624/2016
    1.2.2017
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VSL0069189
    ZIZ člen 196, 196/1, 196/1-2, 198, 198/2, 207, 207/1, 207/3. ZIZ-J člen 53, 54, 58. ZPP člen 339, 339/1. URS člen 15, 15/2. ZUstS člen 21, 21/1, 21/1-1, 23, 23/1.
    poplačilo – zastavni upnik – razdelitveni narok – priglasitev terjatve – ustavnost – retroaktivnost – uveljavljanje pravice do poplačila
    Zastavni upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče vabilo na razdelitveni narok izdalo še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu. S tem je sodišče sicer res kršilo določbo prvega odstavka 207. člena ZIZ, po kateri sodišče narok za razdelitev zneska, dobljenega s prodajo, določi šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, vendar pa višje sodišče ugotavlja, da navedena kršitev prestavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki ni v ničemer vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve. Razdelitveni narok, po katerem je sodišče poplačalo terjatve, je bil namreč izveden skoraj en mesec po tem, ko je sklep o izročitvi nepremičnin že postal pravnomočen.

    Vabilo je bilo zastavnemu upniku vročeno, v njem pa je bil tudi opozorjen, da bo njegova terjatev upoštevana le, če bo priglašena pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem ima pravico do poplačila. Kljub izrecnemu opozorilu zastavni upnik svoje terjatve v postopek ni priglasil, zato sodišče prve stopnje njegove z zastavno pravico zavarovane terjatve ni upoštevalo.

    Nova ureditev od upnikov zahteva vsaj minimalno aktivnost, da priglasijo višino svoje terjatve. S tem drugim upnikom omogočijo, da se vsa morebitna sporna vprašanja razrešijo že na ali pred razdelitvenem narokom oziroma se drugi upniki zaradi jasne prijave in določitve višine terjatve lažje odločijo, ali bodo terjatev in zastavno pravico izpodbijali v pravdi ali ne, s čimer je posledično zagotovljeno poplačilo terjatev v primernem času. Po drugi strani pa je tudi sodišču z zahtevo, da zastavni upniki navedejo (priglasijo) višino svoje terjatve, olajšano delo v zvezi z ugotavljanjem le-te.

    Z naložitvijo zastavnim upnikom, da svojo terjatev prijavijo v izvršilni postopek, ni bilo v ničemer poseženo v samo prednostno poplačilno pravico teh upnikov oziroma jim ta pravica ni bila odvzeta ali omejena, kot neutemeljeno meni pritožba, temveč je bilo z novelo ZIZ-J na podlagi pooblastila zakonodajalcu iz drugega odstavka 15. člena Ustave RS le na drugačen način urejeno uveljavljanje te pravice.
  • 687.
    VSL sodba I Cp 2818/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075892
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2.
    spor majhne vrednosti – oprava glavne obravnave – dolžnost sodišča, da opravi narok – pomanjkljiva trditvena podlaga
    Tožnica je v drugi pripravljalni vlogi z dne 5.11.2015 predložila Kupoprodajno pogodbo (odstop terjatve s pogodbo) z dne 20.11.2014, ne da bi v zvezi z njo podala kakršnekoli (jasne/konkretne) trditve. Ker neobstoječih trditev vsebina dokaza (listine) ne more nadomestiti, je sklicevanje na okoliščino predložitve pogodbe z dne 20.11.2014 brezpredmetno.

    Tožnica je kot podlago svojega zahtevka ustrezno omenjala (le) pogodbo o prodaji terjatve z dne 2.12.2014. Zgolj zaradi okoliščine, da za te trditve ustreznega dokaza ni predložila, sodišče prve stopnje glavne obravnave ni bilo dolžno opraviti.
  • 688.
    VSL sodba II Cp 2766/2016
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0082702
    OZ člen 174, 174/1, 179.
    nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - sodna praksa - primerljivi primeri - odškodnina za tujo pomoč - višina urne postavke
    Višina urne postavke ni vprašanje (pravilne uporabe) materialnega prava, ampak dejanskega stanja (gre namreč za dejansko okoliščino).
  • 689.
    VSL sklep II Cp 2958/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081708
    ZPP člen 328.
    očitna pomota – res iudicata – poprava pomote
    Sodišče prve stopnje je očitno pri prepisu celotnega izreka pomotoma prepisalo izrek sodbe z dne 26. 5. 2010, ne da bi upoštevalo spremembo glede deleža.

    Pritožbeno sodišče je zato, v skladu s podrednim predlogom tožene stranke, ugotovljeno pomoto popravilo in sicer tako, da je delež 3/10 nadomestilo z deležem 1076/10.000.
  • 690.
    VSL sodba I Cp 2707/2016
    1.2.2017
    STVARNO PRAVO
    VSL0086044
    SPZ člen 212.
    stvarna služnost – negatorna tožba – vznemirjanje stvarne služnosti – služnost poti – varstvo služnosti – služnost hoje in vožnje – pravnomočnost – razširitev služnosti – nujna pot
    Izven meja v pravnomočni sodbi opisane služnosti tožnik nima stvarnopravnega varstva služnosti.

    Ker v pravnomočni sodbi očitno ni bilo upoštevano, da vozila za nemoteno vožnjo potrebujejo tudi del zračnega prostora, ki je izven širine, ki ga zavzemajo kolesa vozila na sami trasi poti, je obstoječa služnostna pot za določene vrste vozil preozka za takšne prevoze, zato bi se moral tožnik poslužiti drugih možnosti, ki mu jih dopušča pravni red (razširitev poti preko inštituta nujne poti).
  • 691.
    VSK Sodba in sklep I Cp 608/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00046909
    ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 299, 309, 309/1, 310, 310/1, 310/3, 330.. ZPP člen 182, 182/3, 358, 358/1-5.
    lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - aktivnost upnikov v stečajnem postopku - izločitvena pravica - izločitvena pravica na nepremičnini - tožba za ugotovitev lastninske pravice - rok za vložitev ugotovitvene tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe - sprememba sodbe - odločanje o podrejenem zahtevku - nepravilna uporaba materialnega zakona
    Lastninske pravice po začetku stečaja ni mogoče uveljavljati mimo stečajnega postopka, ne da bi se upoštevala relevantna pravila ZFPPIPP. Kdor trdi, da je na izviren način pridobil lastninsko pravico na nepremičnini (da je torej njen resnični lastnik), mora po začetku stečajnega postopka zatrjevano stvarno pravico uveljavljati kot izločitveno pravico po pravilih stečajnega postopka, ki so po oceni pritožbenega sodišča jasna. Če stečajni upravitelj prijavljeno pravico prereka, jo mora upnik uveljaviti s tožbo na ugotovitev lastninske pravice v pravdi v roku iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP. V nasprotnem primeru njegova izločitvena pravica preneha, kar pa po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da ne more več utemeljeno zahtevati ugotovitve stvarne – lastninske pravice, ki je vsebina izločitvene pravice in ki je predmet tožbenega zahtevka.
  • 692.
    VSL sodba VII Kp 24526/2016
    1.2.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0086207
    KZ-1 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-4.
    tatvina - majhna vrednost ukradene stvari - oprostilna sodba - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
    Podana je nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila obsodba za obdolženca. Vrednost ukradene stvari je bila 0,61 EUR, škodo pa je obdolženec želel povrniti že na kraju kaznivega dejanja.
  • 693.
    VSL sklep I Cp 3019/2016
    1.2.2017
    STVARNO PRAVO
    VSL0082697
    SPZ člen 70, 70/2.
    delitev stvari v solastnini - upravičen interes solastnika za posamezni del solastne stvari
    Predlagateljica je izkazala večji interes na stanovanjski hiši.
  • 694.
    VSL sklep I Cp 2621/2016
    1.2.2017
    DEDNO PRAVO
    VSL0060488
    ZD člen 132, 221, 221/1.
    dodaten sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – oporoka – premoženje, ki v oporoki ni omenjeno
    Zapuščinsko sodišče kot ključni razlog za svojo odločitev izpostavlja, da zapustnica z omenjenim premoženjem z oporoko z dne 11. 1. 1986 ni razpolagala, ker zanj v trenutku njene sestave ni vedela. Če v oporoki ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, potem je ta podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. To z drugimi besedami pomeni, da oporoka (v kateri omejitve glede premoženja, ki naj bi ga dedič ali več dedičev dedovali, ni) velja tudi za premoženje, s katerim oporočitelj v času njene sestave ni razpolagal, ker ga je pridobil kasneje ali pa zanj (v trenutku sestave oporoke) ni vedel.
  • 695.
    VSL sodba II Kp 56627/2011
    1.2.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL0086206
    KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 53, 53/2, 53/2-3, 211. KZ-1B člen 30. ZKP člen 407, 407/2.
    neprava obnova – ponoven predlog za združitev kazni – uporaba milejšega zakona – enotna kazen
    Načelno je pravilno stališče obsojenca, da mora sodišče v postopku neprave obnove po 407. členu ZKP uporabiti zakon, ki je veljal v času storitve kaznivih dejanj, glede katerih teče postopek za združitev kazni. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za tako procesno situacijo, ker je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo o združitvi kazni po predlogu obsojenca. Ponovni postopek za odmero kazni v steku (neprava obnova) pa ni več možen. Odločba o izreku enotne kazni je pravnomočna in zato sodišče prve stopnje ne more ponovno o tem odločiti, ne glede na obsojenčevo nestrinjanje s tako odločitvijo.
  • 696.
    VSL sodba II Cp 2643/2016
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
    VSL0085991
    OZ člen 9, 190, 190/3. ZZdrS člen 25.
    povrnitev stroškov specializacije – neupravičena pridobitev – ponudba za zaposlitev – dolžnost izpolnitve obveznosti – odklonitev sklenitve delovnega razmerja – skrbnost bolnišnice
    Regijska bolnišnica bi morala ravnati aktivneje in se s tožencem že tekom specializacije dogovoriti za sklenitev delovnega razmerja.

    Toženec dogovora glede svojih obveznosti ni kršil – ponudbe za zaposlitev v regiji ni dobil (pravočasno), sprejel pa je zaposlitev v javni zdravstveni službi in tako ni ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena OZ, zato stroškov specializacije ni dolžan vrniti. Podlaga dogovora se je uresničila, zato tudi ni mogoče uporabiti določbe o neupravičeni pridobitvi.
  • 697.
    VSL sodba I Cp 2918/2016
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0086419
    ZPP člen 7, 8, 212.
    kreditna pogodba – solidarno poroštvo – višina obrestne mere – obračun obresti –trditveno in dokazno breme – sklepčnost tožbenega zahtevka– trditvena podlaga – dejstva – dokazovanje – prerekanje tožbenega zahtevka – prerekanje ugovorov tožene stranke
    Šele če bi toženca podala konkretne in substancirane ugovore, bi bila tožnica dolžna podati še podrobnejše navedbe in izračune, v konkretnem primeru pa glede na ugovore tožencev to ni bilo potrebno. Kako natančno mora tožena stranka prerekati tožbeni zahtevek oziroma tožeča stranka prerekati ugovore tožene stranke, je namreč odvisno od kvalitete predhodnih navedb nasprotne stranke.
  • 698.
    VSM sklep II Kp 63512/2011
    1.2.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM0023243
    KZ-1 člen 54, 54/1, 228, 228/1.
    izbris pogojne obsodbe - sodna rehabilitacija - narava kaznivega dejanja
    Pri odločanju o izbrisu pogojne obsodbe potrebno namreč upoštevati ne le okoliščine, ki jih je že v predlogu navajala pritožnica in jih ponovno ponavlja v pritožbi zoper izpodbijani sklep, temveč je potrebno upoštevati tudi naravo kaznivega dejanja, za katerega je bila S.Č. obsojena.
  • 699.
    VSL sklep I Cp 3189/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086901
    Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
    odmera nagrade in stroškov izvedencu – manj zahtevno mnenje – zahtevnost mnenja
    Cenitev enega traktorja, brez ogleda, na podlagi zbranih podatkov in dokumentacije, pravdni spis pa tudi ni bil obsežen, 31 strani, cenitev na 6 straneh; ocena mnenja – manj zahtevno.
  • 700.
    VSL sklep Cst 51/2017
    1.2.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0085595
    ZFPPIPP člen 399, 399/4. ZFPPIPP-G člen 34.
    odpust obveznosti – novela ZFPPIPP-G – zmotna uporaba materialnega prava
    Prehodne določbe 34. člena ZFPPIPP-G določajo, da se določbe spremenjenega 399. člena ZFPPIPP uporabljajo tudi za postopek odpusta obveznosti, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, če do uveljavitve tega zakona sodišče še ni odločilo o odpustu obveznosti.
  • <<
  • <
  • 35
  • od 36
  • >
  • >>