• Najdi
  • <<
  • <
  • 35
  • od 36
  • >
  • >>
  • 681.
    VSC sklep III Cpg 268/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSC0004728
    ZFPPIPP člen 374, 374/1, 374/1-1.
    pravni interes za tožbo - ničnost pogodbe o prevzemu poslovnega deleža - nemožnost unovčenja premoženja v stečajnem postopku - razdelitev med družbeniki
    Če bi prišlo do primera po 2. alineji 1. točke prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP in če družbeniška razmerja med strankami ne bi bila pravnomočno urejena, bi to pomenilo poseg v njihova pričakovana upravičenja in koristi, ki jim jih daje zakonodaja. Zaradi te teoretične situacije je potrebno z meritorno odločbo razrešiti sporna vprašanja med družbeniki. Ali bo dejansko prišlo do prenosa premoženja, je stvar nadaljnjega teka stečajnega postopka.
  • 682.
    VSL sklep II Ip 3624/2016
    1.2.2017
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VSL0069189
    ZIZ člen 196, 196/1, 196/1-2, 198, 198/2, 207, 207/1, 207/3. ZIZ-J člen 53, 54, 58. ZPP člen 339, 339/1. URS člen 15, 15/2. ZUstS člen 21, 21/1, 21/1-1, 23, 23/1.
    poplačilo – zastavni upnik – razdelitveni narok – priglasitev terjatve – ustavnost – retroaktivnost – uveljavljanje pravice do poplačila
    Zastavni upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče vabilo na razdelitveni narok izdalo še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu. S tem je sodišče sicer res kršilo določbo prvega odstavka 207. člena ZIZ, po kateri sodišče narok za razdelitev zneska, dobljenega s prodajo, določi šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, vendar pa višje sodišče ugotavlja, da navedena kršitev prestavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki ni v ničemer vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve. Razdelitveni narok, po katerem je sodišče poplačalo terjatve, je bil namreč izveden skoraj en mesec po tem, ko je sklep o izročitvi nepremičnin že postal pravnomočen.

    Vabilo je bilo zastavnemu upniku vročeno, v njem pa je bil tudi opozorjen, da bo njegova terjatev upoštevana le, če bo priglašena pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem ima pravico do poplačila. Kljub izrecnemu opozorilu zastavni upnik svoje terjatve v postopek ni priglasil, zato sodišče prve stopnje njegove z zastavno pravico zavarovane terjatve ni upoštevalo.

    Nova ureditev od upnikov zahteva vsaj minimalno aktivnost, da priglasijo višino svoje terjatve. S tem drugim upnikom omogočijo, da se vsa morebitna sporna vprašanja razrešijo že na ali pred razdelitvenem narokom oziroma se drugi upniki zaradi jasne prijave in določitve višine terjatve lažje odločijo, ali bodo terjatev in zastavno pravico izpodbijali v pravdi ali ne, s čimer je posledično zagotovljeno poplačilo terjatev v primernem času. Po drugi strani pa je tudi sodišču z zahtevo, da zastavni upniki navedejo (priglasijo) višino svoje terjatve, olajšano delo v zvezi z ugotavljanjem le-te.

    Z naložitvijo zastavnim upnikom, da svojo terjatev prijavijo v izvršilni postopek, ni bilo v ničemer poseženo v samo prednostno poplačilno pravico teh upnikov oziroma jim ta pravica ni bila odvzeta ali omejena, kot neutemeljeno meni pritožba, temveč je bilo z novelo ZIZ-J na podlagi pooblastila zakonodajalcu iz drugega odstavka 15. člena Ustave RS le na drugačen način urejeno uveljavljanje te pravice.
  • 683.
    VSL sodba I Cp 2918/2016
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0086419
    ZPP člen 7, 8, 212.
    kreditna pogodba – solidarno poroštvo – višina obrestne mere – obračun obresti –trditveno in dokazno breme – sklepčnost tožbenega zahtevka– trditvena podlaga – dejstva – dokazovanje – prerekanje tožbenega zahtevka – prerekanje ugovorov tožene stranke
    Šele če bi toženca podala konkretne in substancirane ugovore, bi bila tožnica dolžna podati še podrobnejše navedbe in izračune, v konkretnem primeru pa glede na ugovore tožencev to ni bilo potrebno. Kako natančno mora tožena stranka prerekati tožbeni zahtevek oziroma tožeča stranka prerekati ugovore tožene stranke, je namreč odvisno od kvalitete predhodnih navedb nasprotne stranke.
  • 684.
    VSL sklep II Cp 2891/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0060480
    ZPP člen 163, 163/7. ZIZ člen 38, 38/8, 62, 62/2.
    stroški postopka – povrnitev stroškov – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ustavitev postopka – naknadna priglasitev stroškov
    V skladu z določbo drugega odstavka člena 62 ZIZ se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Zaradi tega za odločanje o povrnitvi stroškov veljajo določbe ZPP in ne ZIZ.
  • 685.
    VSL sklep II Cp 3322/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086054
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    stroški pravdnega postopka – dolgotrajni postopek – zavrženje tožbenega zahtevka – vrednost spornega predmeta – načelo potrebnosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazloženost stroškovnega sklepa
    Iz stroškovnikov pravdnih strank v povezavi z razlogi izpodbijanega sklepa, ki so v spisu, ni mogoče razbrati, katere pravdne stroške strank je sodišče ocenilo kot potrebne za ta postopek. Ker v obrazložitvi sklepa tudi ni povzelo vseh stroškov, ki sta jih priglasili pravdni stranki, ni mogoče preveriti, ali je o nekaterih stroških postopka pozabilo odločiti, ali meni, da niso utemeljeni. Odločitve sodišča posledično ni mogoče preizkusiti.
  • 686.
    VSL sodba II Cp 2766/2016
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0082702
    OZ člen 174, 174/1, 179.
    nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - sodna praksa - primerljivi primeri - odškodnina za tujo pomoč - višina urne postavke
    Višina urne postavke ni vprašanje (pravilne uporabe) materialnega prava, ampak dejanskega stanja (gre namreč za dejansko okoliščino).
  • 687.
    VSL sodba I Cp 2150/2016
    1.2.2017
    DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL0084981
    ZD člen 141, 146, 146/3. SPZ člen 92. OZ člen 190.
    izročitev dediščine – denacionalizirano premoženje – odstop dednega deleža pred delitvijo – dediščinska tožba – pravna podlaga tožbenega zahtevka – pravna kvalifikacija – trditveno in dokazno breme – neupravičena obogatitev – pritožbena novota
    Tožnik ni dolžan navesti pravne podlage tožbenega zahtevka, če jo navede, pa sodišče nanjo ni vezano. Pravna kvalifikacija tožbenega zahtevka je naloga sodišča. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje preizkusilo zatrjevano dejansko stanje z vidika več pravnih norm, za katere je ocenilo, da bi utegnile priti v poštev. Pri tem je pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru ne gre za dediščinsko tožbo (141. člen ZD), saj tožnik ni dedič po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu.
  • 688.
    VSL sodba I Cpg 282/2016
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL0085143
    OZ člen 6, 6/2, 33, 34, 62, 62/1, 82, 82/1, 82/2, 943, 964. ZPP člen 212, 341.
    skrbnost dobrega strokovnjaka – predmet pogodbe – predpogodba – vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo – nesklepčnost tožbe – skrbno ravnanje odvetnika – zavarovanje poklicne odgovornosti – protipravnost ravnanja odvetnika
    Po določilu drugega odstavka 6. člena OZ morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih. Merilo je objektivizirano in zahteva primerjavo med ravnanjem profesionalne osebe v konkretnem primeru in običajnim (povprečnim) ravnanjem profesionalne osebe določenega poklica (v konkretnem primeru odvetnika).

    Razlaga pogodb ne temelji na objektivističnem pristopu, kot to velja za razlago zakonov, temveč na subjektivističnem pristopu. Če je določilo pogodbe sporno, se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.

    Ker je tekst v predpogodbi, da bo prodajalec izročil nepremičnino v last in posest kupca najkasneje v roku 90 dni od podpisa te predpogodbe, sicer se šteje ta pogodba za razvezano popolnoma jasen tudi za nepravnika, se zdi zastavljanje vprašanj o posledicah odstopa od predpogodbe po poteku 90 dnevnega roka za nesmiselno. Smiselno je le v primeru, če naročnik pravnega mnenja predpogodbo, od katere želi odstopiti, šteje za zavezujočo. Kot tako jo je štel, kot izhaja iz trditvene podlage prvega toženca, tudi on.

    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica niti po prejemu pravnega mnenja ni ravnala tako, kot je bilo predvideno s predpogodbo in nanjo vezanim pravnim mnenjem. Zato ni podana niti vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo.

    Prvi toženec za zatrjevano škodo ni odgovoren. Zato se šteje, da ni nastal zavarovalni primer, za katerega bi bila odgovorna druga toženka. V takem primeru pa njena odgovornost iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo za izplačilo odškodnine ni podana.
  • 689.
    VSL sodba I Cpg 548/2016
    1.2.2017
    IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0072636
    ZIZ člen 67. OZ člen 193, 381.
    nasprotna izvršba – razlogi za nasprotno izvršbo – zakonske zamudne obresti – procesne obresti – dobrovernost
    Ne drži trditev tožene stranke, da je izvršilno sodišče, ki je zavrnilo zahtevek za zakonske zamudne obresti v nasprotni izvršbi, o tem tudi vsebinsko odločilo, saj je navedlo le, da gre pri nasprotni izvršbi za specifičen postopek, v katerem ni mogoče zahtevati tistega, kar z izvršbo ni bilo pridobljeno, torej zakonskih zamudnih obresti. Iz tega razloga ima tožeča stranka možnost, da takšen zahtevek postavi v posebni pravdi.
  • 690.
    VSL sodba VII Kp 24526/2016
    1.2.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0086207
    KZ-1 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-4.
    tatvina - majhna vrednost ukradene stvari - oprostilna sodba - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
    Podana je nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila obsodba za obdolženca. Vrednost ukradene stvari je bila 0,61 EUR, škodo pa je obdolženec želel povrniti že na kraju kaznivega dejanja.
  • 691.
    VSL sodba II Cp 2643/2016
    1.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
    VSL0085991
    OZ člen 9, 190, 190/3. ZZdrS člen 25.
    povrnitev stroškov specializacije – neupravičena pridobitev – ponudba za zaposlitev – dolžnost izpolnitve obveznosti – odklonitev sklenitve delovnega razmerja – skrbnost bolnišnice
    Regijska bolnišnica bi morala ravnati aktivneje in se s tožencem že tekom specializacije dogovoriti za sklenitev delovnega razmerja.

    Toženec dogovora glede svojih obveznosti ni kršil – ponudbe za zaposlitev v regiji ni dobil (pravočasno), sprejel pa je zaposlitev v javni zdravstveni službi in tako ni ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena OZ, zato stroškov specializacije ni dolžan vrniti. Podlaga dogovora se je uresničila, zato tudi ni mogoče uporabiti določbe o neupravičeni pridobitvi.
  • 692.
    VSL sklep Cst 44/2017
    1.2.2017
    STEČAJNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VSL0081269
    ZFPPIPP člen 73, 74, 76, 85, 85/1, 85/1-1, 85/2, 87, 87/2, 97, 97/1, 108, 108/1, 116, 116/1, 116/3, 116a, 119a, 119a/4, 119a/6. URS člen 2, 156.
    razrešitev imenovanega upravitelja – imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov – zatrjevana protiustavnost ureditve – odločitev o pritožbi razrešenega upravitelja
    Z uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E je zakonodajalec dal možnost upniškemu odboru kot organu upnikov, da po začetku insolvenčnega postopka zahteva glasovanje upnikov o tem, da se namesto upravitelja, ki ga je imenovalo sodišče ob začetku postopka, imenuje upravitelj, ki ga izmed upraviteljev z dovoljenjem za opravljanje te funkcije, izberejo sami. S tem je okrepil položaj upnikov kot „ekonomskih lastnikov“ v razmerju do imenovanega upravitelja. Večji vpliv upnikov v insolvenčnem postopku se odraža najprej v spremenjeni določbi drugega odstavka 87. člena ZFPPIPP, po kateri je pridobil upniški odbor pravico zaradi uresničevanja svojih pravic in izvajanja pristojnosti pregledati tudi dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom, ki je do spremembe ZFPPIPP-E ni imel. Posledično tudi za upravitelja ni nepredvidljivo, da je postal njegov položaj odvisen tudi od zaupanja upnikov, enako kot je lahko položaj poslovodje kapitalske družbe odvisen od zaupanja njenih družbenikov do poslovodje. Pri tem njunem razmerju, ki temelji na zaupanju, je postal vpliv sodišča za obrambo položaja imenovanega upravitelja nevtralen.

    Za ureditev samovolje upnikov pri zamenjavi upravitelja bi šlo, če bi imeli upniki pravico brez obrazložitve razrešiti upravitelja iz krivdnih razlogov, z vsemi posledicami, ki jih zakon predvideva za tako situacijo. Glasovanje o nezaupnici brez obrazložitve glasu pa ne pomeni razrešitve iz krivdnih razlogov, pač pa iz nekrivdnih, zato pritožbeno sodišče ne vidi, da bi ureditev iz 116.a člena ZFPPIPP že na prvi pogled in očitno sama po sebi omogočala samovoljno odločitev upnikov, ki posega v pravice upravitelja do osebnostnega dostojanstva, do sodnega varstva in enakega varstva pravic, do pritožbe ter ruši načelo enakega varstva pravic vseh upnikov, na kar vse se sklicuje pritožnik v pritožbi.
  • 693.
    VSC sklep I Ip 528/2016
    1.2.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0004725
    ZIZ člen 38, 38/5. Odvetniška tarifa tar. št. 27, 27/1, 27/7.
    nadaljnji izvršilni stroški - nagrada za predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom - druga obrazložena vloga
    Ker je bila v tej zadevi izvršba že uvedena s predlogom in dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL,je upnikovo vlogo z dne 13. 4. 2016 mogoče šteti le kot drugo obrazloženo vlogo in jo vrednotiti po tar. št. 27/7-3 OT.
  • 694.
    VSL sodba I Cp 2627/2016
    1.2.2017
    POGODBENO PRAVO
    VSL0081702
    OZ člen 8, 9, 82, 82/2, 83.
    sporno pogodbeno določilo – sofinanciranje stroškov izvedbe projekta
    Izdaja računa je bila pogodbeni (so)pogoj za izplačilo sofinanciranja. Zgolj elektronski vnos računa v lastno aplikacijo še ne pomeni, da je bil račun izdan – biti bi moral odposlan: bodisi fizično bodisi s pritiskom na gumb.
  • 695.
    VSL sodba II Cp 2890/2016
    1.2.2017
    STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0082704
    SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3.
    odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi - opomin - vsebina opomina - odprava odpovednega razloga - rok za odpravo
    Lahko lastnik odpove najemno pogodbo, če najemnik ne plačuje najemnine ali stroškov v roku, ki ga določa najemna pogodba, vendar mora pred vložitvijo tožbe predhodno pisno opozoriti najemnika. Opomin mora vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni.
  • 696.
    VSM sklep II Kp 32087/2016
    1.2.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0023387
    ZKP člen 25, 25/1, 25/1-2.
    stvarna pristojnost sodišča - uporaba milejšega zakona
    Za kaznivo dejanje po drugem odstavku 263. člena KZ-1 pa je sicer sedaj predpisana kazen do štirih let zapora ali denarna kazen, je pa v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja, ki bi naj bilo izvršeno 1. 6. 2013, bila po takrat veljavnem KZ-1, predpisana kazen zapora do treh let, kar pomeni, da je podana okrajna pristojnost. Ker se za storilca kaznivega dejanja v skladu s 7. členom KZ-1 vedno uporablja zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, če se je po storitvi kaznivega dejanja zakon spremenil, pa se uporablja zakon, ki je milejši za storilca, je stališče prvostopnega sodišča, da je za reševanje obravnavane zadeve pristojno okrajno sodišče, pravilno.
  • 697.
    VSL sklep IV Cp 151/2017
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSL0081690
    ZFPPIPP člen 244, 244/1, 245, 245/2, 383, 383/1, 383/6, 383/6-5, 386. ZPP člen 77, 77/2, 101, 101/2, 205, 205/1, 205/1-4.
    osebni stečaj – postopek osebnega stečaja začet pred zaključkom glavne obravnave – pooblastilo – pooblaščenec – pravne posledice začetka stečajnega postopka – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – prenos pooblastil na upravitelja – stečajni upravitelj – odobritev pritožbe – zavrženje pritožbe – pritožba ni dovoljena
    Nad tožencem je bil še pred zaključkom glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje začet postopek osebnega stečaja, pritožbo pa je kljub temu vložila njegova dotedanja pooblaščenka, čeprav ji je z začetkom osebnega stečaja pooblastilo za zastopanje prenehalo in je to prešlo na stečajnega upravitelja. Ker ta odvetniške družbe ni pooblastil niti ni odobril že vložene pritožbe, je to vložila oseba, ki te pravice ni imela. Tako pritožbo je treba zavreči.
  • 698.
    VSL sodba IV Cp 203/2017
    1.2.2017
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0086415
    ZZZDR člen 59, 59/2, 106a, 129. ZPP člen 254, 254/1, 254/3.
    zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – korist otroka – izvedensko mnenje - mnenje drugega izvedenca – določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezancev
    Samo pod pogojem, da so v izvedeniškem mnenju nasprotja, pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, se zahteva mnenje drugega izvedenca. V konkretnem primeru nobeden od navedenih pogojev ni bil izpolnjen, zato je sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo toženkin predlog.
  • 699.
    VSL sklep IV Cp 207/2017
    1.2.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0080246
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 270, 272.
    razmerja med starši in otroki – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – nerazumljivost izreka – preizkus odločitve
    Tudi v sporih iz razmerij med starši in otroki ima začasna odredba značaj izjemnega pravnega sredstva, ki ga je mogoče izdati le v posebej utemeljenih primerih.
  • 700.
    VSK sklep CDn 295/2016
    1.2.2017
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0006914
    ZSVarPre-E člen 8, 8/3.
    zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije – ustavitev postopka vpisa
    V tej pritožbeni zadevi je potrebno uporabiti tretji odstavek 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki določa, da se ustavijo postopki vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki so bili že dodeljeni v reševanje odgovorni osebi in izpolnjujejo kriterije iz drugega odstavka istega člena.
  • <<
  • <
  • 35
  • od 36
  • >
  • >>