Glede na podano trditveno podlago v zvezi z „nestandardnostjo stopnice“ je presoja o tem, da ne gre za nevarno stvar, na mestu. Tožnica je s pojmom „nestandardnosti“ mislila slabo vidnost in neoznačenost stopnice ter pomanjkanje opozorilnih napisov. To pa, niso lastnosti stopnice kot take, marveč posledica opustitvenih ravnanj toženke.
Toženka se profesionalno ukvarja z gostinsko dejavnostjo, zato mora pri izpolnjevanju obveznosti iz te dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo - po pravilih stroke in po običajih. Stopnice predstavljajo takšen element v prostoru, ki poveča nevarnost škodnega dogodka, zaradi česar mu mora subjekt, ki opravlja gostinsko dejavnost, izkazati posebno pozornost. Toženka bi zato morala stopnico narediti vidnejšo, po potrebi postaviti tudi ustrezno opozorilo.
ZPP člen 7, 212, 214, 214/5, 216. OZ člen 198. dokument : VSL0063595.
prosta presoja dokazov –uporaba tuje stvari v svojo korist – višina uporabnine – dokazno breme – splošno znano dejstvo – odločanje po prostem preudarku
V skladu s sodno prakso je uporabnina enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar. Ta je po uveljavljenem stališču v sodni praksi enaka višini tržne najemnine enakovredne nepremičnine kot najbolj objektivnemu merilu višine obogatitve na eni strani in prikrajšanja na drugi strani.
Splošno znana so tista dejstva, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe. Višina najemnine za zemljišče določene velikosti, določenih lastnosti in na določeni lokaciji, pa ne more biti znana pretežni večini ljudi.
Sodišče lahko institut odločanja po prostem preudarku uporabi le, če se višina uporabnine ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami, torej samo pod pogojem, da bi tožeča stranka, ki nosi dokazno breme, ponudila druge dokazne predloge, česar patožeča stranka ni storila.
razdružitev nepremičnine – razdelitev sdtsanovanjske stavbe - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
V primeru razdružitve nepremičnin je potrebno le-te razdeliti v celoti, ne pa tako, kot je storilo sodišče prve stopnje, ko je razdelilo le stanovanjsko stavbo, ne pa tudi zemljišč. V primeru razdružitve nepremičnin je potrebno izdelati elaborate za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru (tudi za parcele).
Sodišče delitve tako, da mimo izvedeniškega mnenja in mimo predlogov udeležencev, kljub temu, da je izvedenec ugotovil, da je mogoča razdružitev v dve funkcionalni stanovanjski enoti, ki ustrezata lastniškim deležem, vknjiženim v zemljiško knjigo, ne more izvesti. V takem primeru interes enega udeleženca, da bi pridobil celo nadstropje, ne more prevladati nad dejanskim solastniškim deležem.
lovska družina - pravica do članstva - sprejem v članstvo - pristojnost sodišča
Stališče prvega sodišča, da ne more samo vsebinsko presojati, ali je tožnik iz moralnih razlogov primeren za sprejem v članstvo toženke in ali ima izpolnjene ostale potrebne in z zakoni ter pravili toženke predpisane pogoje za ta sprejem, je materialnopravno napačno. Razmerje oziroma spor med pravdnima strankama je civilnopravne narave, zato prvo sodišče kot pristojen organ ne bi smelo odreči odločitve o tožbenem zahtevku iz tega spora.
napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – pravilnost tožbenega zahtevka – nujno sosporništvo
Ni namen napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča „skrbeti“, da bo dedič, ki je glede uveljavljanja neveljavnosti oporoke napoten na pravdo, tožil „pravo“ stranko. Stranka je tista, ki (ne glede na vsebino napotitvenega sklepa) nosi skrb za vložitev in pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka (kar vključuje tudi skrb za to, da je tožba vložena zoper "pravega" toženca). V konkretnem primeru to pomeni, da bodo morali dediči, ki so bili napoteni na pravdo, v kolikor se jim ne bo „pridružila“ na tožeči strani, tožiti tudi zakonito dedinjo M.
ugotovitev ničnosti sklepov skuščine – rok za vložitev ugotovitvene tožbe – začetek teka roka – vpis sklepa v register – objava vpisa sklepa
Odločilen trenutek za začetek teka roka za uveljavljanje ničnosti sklepa skupščine, je vpis tega sklepa v sodni register.
Vprašanje objave sklepa vpisanega v sodni register v Uradnem listu oziroma publicitetni učinek vpisov v sodni register za samo uveljavljanje ničnosti nima odločilnega pomena.
neupravičena pridobitev - ugovor zastaranja - splošni zastaralni rok - trditvena podlaga - specifikacija tožbenega zahtevka
Za zastaranje terjatev iz naslova neupravičene obogatitve OZ ne predvideva posebnega roka, zato zanje velja splošni, petletni zastaralni rok.
Ob konkretiziranem ugovoru zastaranja in izrecni zahtevi po specifikaciji računa mora tožeča stranka ustrezno dopolniti svojo trditveno podlago, na podlagi katere sodišče lahko presodi, ali je ugovor zastaranja utemeljen ali ne. Če tega ne stori, sodišče ne more odločiti drugače, kot da tožbeni zahtevek zavrne.
priposestvovanje - dobra vera - opravičljiva zmota - viden znak posesti – raziskovalna dolžnost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Dobra vera se domneva. Vendar dvom v zemljiškoknjižno stanje lahko vzbudi že posestno stanje ali izjava tretje osebe. Ugotovljene konkretne okoliščine primera zanikajo toženčevo dobro vero ob nakupu spornih nepremičnin. Paša konj na ograjeni parceli predstavlja navzven vidno in vsakomur zaznavno posest tretje osebe na pašniku. Sečnja v gozdu pa je jasen in navzven viden znak posesti gozda.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073278
SPZ člen 12, 33, 33/1, 33/3. OZ člen 10, 133. ZPP člen 274, 426.
motenje posesti – obseg posestnega varstva – pravica do posesti – najemna pogodba – samovoljno in protipravno motilno ravnanje – menjava ključavnic – posredna in neposredna posest – pravni interes – ekonomski interes – prepoved povzročanja škode
Zakon ekonomskega interesa za motenjsko tožbo oz. uveljavljanje sodnega varstva nasploh ne zahteva. ZPP strankam odreka sodno varstvo zgolj v primeru pomanjkanja oziroma odsotnosti pravnega – pravovarstvenega interesa.
Ker je tožnica posest, katere podlaga je s toženko sklenjena najemna pogodba, izvrševala v nasprotju s pravnim poslom in prepovedjo povzročanja škode, toženkinega motilnega ravnanja (menjave ključavnic), ni mogoče opredeliti kot samovoljnega in protipravnega ravnanja ter je sodišče tožnici utemeljeno odreklo posestno varstvo.
naročniško razmerje – telefonske in internetne storitve – neuporaba storitev – obveznost plačila naročnine
Dejstvo, da tožena stranka ni uporabljala storitev, ki ji jih je tožeča stranka omogočala, ni bistveno. Za plačilo storitev je toženka odgovorna ne glede na to, ali jih je uporabljala. Možnost za uporabo storitev preko priključka je imela.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071672
SPZ člen 70, 273. ZTLR člen 16. ZPP člen 253.
razdružitev solastnega premoženja - zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - poizvedbe pri DURS - neprimeren dokaz
Nasprotna udeleženka utemeljeno graja postopanje sodišča, ko to ni zaslišalo izvedenca cenilca na obravnavi o cenah realiziranih prodaj in o trditvi nasprotne udeleženke, da so cene zemljišč od leta 2010 dalje do odločanja padle za več kot 15%. Takšno pripombo nasprotne udeleženke ni možno oceniti kot premalo konkretno in pavšalno. Pri tem je dodati, da poizvedbe pri Davčni upravi Republike Slovenije o cenah realiziranih prodaj ni primeren dokaz, ker Davčna uprava teh podatkov tretjim osebam ne sme dajati. To se dokazuje z izvedencem cenilcem, kot strokovnjakom, ki te podatke pridobi in utemelji na njemu strokoven način.
okoliščine, ki narekujejo nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist
Pri odločanju o predlogu sodišče prve stopnje utemeljeno ni prezrlo obsojenčeve obsežne predkaznovanosti za kazniva dejanja in je utemeljeno zaključilo, da glede na težo in nevarnost kaznivega dejanja, ne glede na količino prepovedane droge, ki jo je obsojenec prodal (kar je bilo sicer upoštevano pri višini odmerjene kazni), alternativna izvršitev zaporne kazni ne bi dosegla namena kaznovanja in obsojenca odvrnila od ponavljanja kaznivih dejanj.
SPZ člen 66. ZTLR člen 14. OZ člen 190. ZOR člen 219.
uporabnina - solastnina - solastniški delež - uporaba stanovanja - dopustitev uporabe drugim osebam
Toženka je tožniku dolžna plačati uporabnino le tedaj, če je stanovanjsko hišo uporabljala v večjem obsegu, kot ji pripada glede na njen solastniški delež. Obogatena je namreč le za tisto, kar presega njen solastniški delež.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – sporna dejstva – darilo – vštevanje daril v dedni delež
Ker dedič ni navedel nikakršnih dejstev o sklenjenih darilnih pogodbah in obsegu podarjenega premoženja, niti kdo so bili prejemniki, med dediči ni moglo priti do spora o teh dejstvih, zato prekinitev postopka in napotitev na pravdo ni potrebna.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. SZ-1 člen 41, 41/1, 66. SPZ člen 119. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad člen 8, 8/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zakonske dolžnosti upravnika - dokazno breme - obračun stanovanjskih stroškov - rezervni sklad
Po določbah SZ-1 je upravnik dolžan vsakemu etažnemu lastniku mesečno izstaviti obračun stroškov, pri čemer mora v obračunu ločeno prikazati vsak strošek obratovanja in vzdrževanja ter upravniških storitev za celotno večstanovanjsko stavbo in delež posameznega etažnega lastnika, na katerega je obračun naslovljen, višino mesečnega vplačila v rezervni sklad in morebitna druga plačila naslovnika ter stanje rezervnega sklada za celotno večstanovanjsko stavbo. Z zatrjevanjem, da spornih obračunov oz. razdelilnikov ni prejel, je zato dolžnik uveljavljal pravno pomembno negativno dejstvo, dokazno breme glede višine terjatev pa v konkretnem primeru prevalil na upnika v nadaljnjem pravdnem postopku, zato dolžniku dokazov za te svoje trditve v okviru konkretnega postopka ni treba predložiti.
vzpostavitev etažne lastnine – vknjižba lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL je namenjen vzpostavitvi etažne lastnine na več stanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na stavbi še ni oblikovana, ne pa vknjižbi lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe.
Postavljeni stožec ne predstavlja neznatne ovire, ampak gre za poseg, zaradi katerega se pri vožnji na parkirišče in z njega vozila zaradi manevriranja dalj časa zadržujejo na cesti. Obstaja nevarnost poškodovanja vozila zaradi trčenja ob stožec z železno palico.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078271
ZFPPIPP člen 219, 220. OZ člen 421. ZPP člen 190.
izpodbijanje potrjene prisilne poravnave - razveljavitev prisilne poravnave – odstop terjatve med pravdo - aktivna legitimacija v primeru cesije – zahtevek na plačilo v korist prejemnika terjatve – irelevančna teorija
S pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi prisilne poravnave pridobi sklep o potrditvi prisilne poravnave moč izvršilnega naslova za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave v celotnem znesku ugotovljene terjatve.
Cesija ustvarja singularno nasledstvo samo na materialnopravnem področju, medtem ko na procesnem, če ni soglasja tožnika (cedenta), toženca (cesussa) in cesionarja, te moči nima. Tožnik mora zato v primeru odstopa terjatve tožbeni zahtevek spremeniti tako, da ga prilagodi nastali odsvojitvi (relevančna teorija), medtem ko mu tožbenega zahtevka ni treba spremeniti (ga pa lahko), če pride do odtujitve na strani toženca (irelevančna teorija). Potreba po prilagoditvi zahtevka ne izhaja iz procesnega zakona, temveč jo narekujejo določbe materialnega zakona, ki med drugim opredeljujejo upravičence in zavezance iz materialnopravnih razmerij. Glede na njih mora namreč toženi stranki biti v tem postopku omogočeno, da glede na ugotovljeno odsvojitev uveljavlja morebitne ugovore, ki jih ima do cesionarja.
neupravičena obogatitev - zastaranje zahtevka - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – predhodno odločanje o storitvi kaznivega dejanja v pravdi na povrnitev škode
Kljub temu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnici zaradi prehoda premoženja nastala škoda, je denarno terjatev presojalo kot terjatev iz naslova neupravičene pridobitve. To pomeni, da je njen obstoj ugotovilo na osnovi drugačnega dejstvenega substrata od tistega, ki bi utemeljeval obstoj odškodninske terjatve. Za denarno terjatev pa je navedeno vsebinskega pomena. Zato je zmotna uporaba določil OZ, ki se nanašajo na zastaranje odškodninskih terjatev.
Ker v postopku tudi ni bilo zatrjevano, da bi bila toženka pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, za uporabo 353. člena OZ ne bi bilo podlage niti v primeru, če bi tožnica zatrjevala obstoj odškodninske terjatve zoper toženko. Sodišče druge stopnje navedeno zaključuje tudi ob upoštevanju načelne možnosti odločanja o obstoju kaznivega dejanja, s katerim je bila povzročena škoda, kot o predhodnem vprašanju v pravdi, če v zvezi s takšnim kaznivim dejanjem kazensko sodišče ni izdalo nobene odločbe, na katero bi bilo pravdno sodišče vezano.