Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Pritrditi je treba pritožbenemu stališču toženke, da tega ni mogoče matematično natančno odmeriti, ampak gre za rezultat vrednotenja. Pri določitvi preživnine gre zato za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja, hkrati pa je ne bo porušila že vsaka novota v preživninskih potrebah upravičenca oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0070333
ZIZ člen 65, 65/3. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2. SPZ člen 23.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pridobitev hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi – lastninska pravica v pričakovanju – priposestvovanje - dobra vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – stvarna legitimacija – procesna legitimacija
Prednost pred nevknjiženim lastnikom ima le tisti upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje.
lovska družina - pravica do članstva - sprejem v članstvo - pristojnost sodišča
Stališče prvega sodišča, da ne more samo vsebinsko presojati, ali je tožnik iz moralnih razlogov primeren za sprejem v članstvo toženke in ali ima izpolnjene ostale potrebne in z zakoni ter pravili toženke predpisane pogoje za ta sprejem, je materialnopravno napačno. Razmerje oziroma spor med pravdnima strankama je civilnopravne narave, zato prvo sodišče kot pristojen organ ne bi smelo odreči odločitve o tožbenem zahtevku iz tega spora.
določitev preživnine – zvišanje preživnine – preživninske potrebe – redno šolanje – študent – otrokov zaslužek iz dodatnega dela
Nobenega dvoma ni, da so se preživninske potrebe tožnice bistveno povečale, saj je bila preživnina določena leta 1995, ko je bila tožnica stara tri leta, tožnica pa je sedaj stara 21 let in je študentka.
Dokler bo tožnica izpolnjevala študijske obveznosti, bo toženec zavezan plačevati preživnino. Obveznost tožnice je izpolnjevanje študijskih obveznosti, zaslužki, ki jih prejema z dodatnim delom so namenjeni kritju njenega višjega standarda, ker preživninska obveznost, kot je naložena tožencu, zagotavlja kritje le najnujnejših potreb tožnice, pri čemer pri določitvi preživnine tudi niso bili upoštevani stroški tožnice, vezani na zabavo, počitnice, zavarovanje in popravila avtomobila ter podobni stroški.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0076734
ZPP člen 482, 482/2. SZ člen 24, 146. URS člen 121.
spor o pristojnosti – organizacija z javnimi pooblastili – javni sklad
Predmet spora je plačilo stroškov, ki jih tožeča stranka vtožuje od Stanovanjskega sklada RS kot lastnika stanovanja, ker jih ni plačal njegov najemnik. Čeprav je tožena stranka ustanovljena v javnem interesu, v konkretnem primeru ne gre za spor v zvezi z opravljanjem nalog državne uprave, ki se prenašajo z javnimi pooblastili v smislu 121. člena Ustave RS. Zato niso izpolnjeni pogoji za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih.
OZ člen 131, 179, 280. ZDoh-2 člen 4, 27, 27/5, 124, 124/1, 125, 125/2, 125/3.
prometna nesreča – povrnitev škode - vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – dokazni standard - nadpolovična verjetnost – dohodnina
To, ali je ta del škode nastal v posledici v nesreči utrpele poškodbe ledvene hrbtenice ali pa v posledici do nesreče zanj nezaznavnih degenerativnih sprememb, prirojene anomalije in klinasto stisnjenega vretenca, ki pa so ravno zaradi nesreče postale za tožnika zaznavne, je v pogledu obstoja vzročne zveze nepomembno. Nepravilne (ali pomanjkljive) trditve o tem zato to ne morejo biti razlog za zavrnitev dela zahtevka, ki se nanaša na ta del škode.
V primeru, ko je glede določenega dejstva dokazni standard, po katerem je izključen vsak razumen dvom v njegovo resničnost, nedosegljiv, je mogoče odločati tudi na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti, pri čemer se najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti, to pa je tisti, ki presega 50 %. Na podlagi mnenja izvedenca, ki je zgolj dopustil možnost, da so spremembe tožnikovega življenja po nesreči lahko bile sprožilni element za manifestacijo težav z ledveno hrbtenico, pa ni mogoče zaključiti, da je vzročna zveza dokazana z nadpolovično verjetnostjo.
Tožena stranka bo prisojene zneske odškodnine iz naslova izgubljenega dohodka znižala za akontacijo dohodnine in tožniku izplačala zgolj tak zmanjšan znesek. Obveznost bo s tem delno izpolnjena direktno tožniku, delno pa Republiki Sloveniji. Do kakršnekoli obogatitve tožnika zato ne more priti.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071672
SPZ člen 70, 273. ZTLR člen 16. ZPP člen 253.
razdružitev solastnega premoženja - zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - poizvedbe pri DURS - neprimeren dokaz
Nasprotna udeleženka utemeljeno graja postopanje sodišča, ko to ni zaslišalo izvedenca cenilca na obravnavi o cenah realiziranih prodaj in o trditvi nasprotne udeleženke, da so cene zemljišč od leta 2010 dalje do odločanja padle za več kot 15%. Takšno pripombo nasprotne udeleženke ni možno oceniti kot premalo konkretno in pavšalno. Pri tem je dodati, da poizvedbe pri Davčni upravi Republike Slovenije o cenah realiziranih prodaj ni primeren dokaz, ker Davčna uprava teh podatkov tretjim osebam ne sme dajati. To se dokazuje z izvedencem cenilcem, kot strokovnjakom, ki te podatke pridobi in utemelji na njemu strokoven način.
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da glede na solidarno obveznost obeh dolžnikov (prvega dolžnika kot glavnega dolžnika in drugega dolžnika kot solidarnega poroka in plačnika), pri kateri upnik izpolnitev obveznosti lahko zahteva v celoti od kateregakoli od njih in torej vsak od njih samostojno odgovarja za plačilo celotne upnikove terjatve, ni pravnorelevantno, ali ima upnik že v celoti zavarovano svojo terjatev zoper enega od solidarnih dolžnikov. Tako stališče bi pomenilo možnost večkratnega zavarovanja iste terjatve zoper vse solidarne dolžnike, čeprav za to ni nobene potrebe. Prav v izogib nerazumnemu (večkratnemu) obsegu zavarovanju upnikove denarne terjatve je po presoji pritožbenega sodišča možnost zavarovanja z večimi predhodnimi odredbami v drugem odstavku 260. člena ZIZ-1 omejena.
Tožeča stranka mora izkazati, da bi ji uspeh v pravdi (ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe), odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja zakon. Korist, ki jo tožeča stranka pričakuje od ugotovitvene tožbe, pa mora biti pravna.
ZZK-1 člen 91, 91/6-1, 125a. Pravilnik o zemljiški knjigi člen 11.
maksimalna hipoteka - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - nenavedba podatka o višini terjatve, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost - obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov preko kvalificiranih predlagateljev
V 1. točki šestega odstavka 91. člena ZZK-1 je izrecno predpisano, da se ob zaznambi neposredne izvršljivosti navede podatek o terjatvi, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost. Tudi v elektronskem obrazcu so upoštevane vse zahteve, ki jih glede na vrsto predlaganega vpisa zahteva zakon.
OZ člen 150, 152, 152/1, 153. ZVCP-1 člen 160, 160/3.
objektivna odškodninska odgovornost – avtošola – nevarna dejavnost – poligon – škoda, ki nastane med praktičnim usposabljanjem za pridobitev dovoljenja za vožnjo motornega vozila – privolitev v nastanek škode – oprostitev odgovornosti
Odgovornost avtošole za škodo, ki jo utrpi kandidat med praktičnim usposabljanjem za pridobitev dovoljenja za vožnjo motornega vozila, je objektivna.
SPZ člen 32. OZ člen 62, 62/3. ZPP člen 111, 111/4.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe – materialni prekluzivni rok – iztek roka – analogna uporaba določb OZ
Za iztek roka za vložitev tožbe zaradi motenja posesti se po analogiji uporablja tretji odstavek 62. člena OZ, po katerem se v primeru, ko zadnji roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik
določitev pripadajočega zemljišča - kriteriji za določitev - prostorski akti in upravna dovoljenja
Zakonska dikcija 7. člena ZVEtL je jasna in ne pušča možnosti za interpretacijo, da bi moralo sodišče vselej upoštevati kriterije iz 1. do 3. točke četrtega odstavka 7. člena ZVEtL in ne zgolj subsidiarno (torej če pripadajočega zemljišča na podlagi dokumentacije ni mogoče določiti). Z zapisom zakonske norme „Če pripadajočega zemljišča na tak način ni mogoče ugotoviti...“ je zakonodajalec nedvomno predpisal primarno uporabo kriterija za določitev pripadajočega zemljišča na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, drugih kriterijev (tj. vseh okoliščin primera - dostopne poti, dovozi, parkirni prostori, prostori za smetnjake, prostori za igro ter podobno in pretekla raba zemljišča) pa šele, če ti ne bi bili dosegljivi ali jih ne bi bilo mogoče uporabiti.
določitev meje v pravdi - zadnja mirna posest - pravična ocena - razdelitev spornega mejnega prostora na polovico
Razdelitev spornega mejnega prostora na polovico sama po sebi ne predstavlja uporabe kriterija pravične ocene, če ni jasno obrazloženo, kaj razdeljeni prostor v naravi predstavlja.
naročniško razmerje – telefonske in internetne storitve – neuporaba storitev – obveznost plačila naročnine
Dejstvo, da tožena stranka ni uporabljala storitev, ki ji jih je tožeča stranka omogočala, ni bistveno. Za plačilo storitev je toženka odgovorna ne glede na to, ali jih je uporabljala. Možnost za uporabo storitev preko priključka je imela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0071688
ZOZP člen 41. OZ člen 154, 154/2, 171, 171/1. ZPP člen 7, 212.
odgovornost za škodo pri nesreči premikajočih se motornih vozil - trčenje traktorja in motorja - prehitevanje drugih motornih vozil - regres - soprispevek - deljena odgovornost - stopnja krivde - razpravno načelo
Porazdelitev odgovornosti pri trku motorista, ki ni pravilno prehiteval, v traktor, ki ni pravilno zavijal levo.
Pri vsakem prehitevanju ali vožnji mimo je potrebna velika previdnost, še toliko bolj, če se manever izvaja v urbanem naselju, v križišču, kjer je možno zavijanje v levo in desno in kjer je v bližini tudi prehod za pešce.
Glede na razpravno načelo v pravdnem postopku, so v pravdah, ki se nanašajo na isti historični dogodek, možne različne oziroma vsaj ne povsem skladne odločitve. Dejstveno podlago namreč determinirajo pravdne stranke s svojimi navedbami in dokazi. Rezultat teh pa je lahko različen.
vrnitev v prejšnje stanje - narok - upravičen razlog – vročilnica - izpodbitje domneve - krivdno ravnanje tretjih oseb - izročitev pisanja - pravica do izjave
Stranki ni mogoče naprtiti bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb (torej tudi družinskih članov), ki ji pisanja niso izročile. Zmotno je zato stališče prvostopnega sodišča, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje podan iz očitno neupravičenega razloga. Drži sicer, da toženec glede vročitve odraslim članom gospodinjstva navaja trditve, ki so v nasprotju z vročilnico kot javno listino, ki nadomestne vročitve družinskim članom ne potrjuje. Vendar ima stranka vedno možnost, da izpodbija zakonsko domnevo o resničnosti vsebine, zapisane v javni listini.
začasna odredba v nepravdnem postopku - regulacijska odredba - nastanek znatne škode leasingodajalcu zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine s strani leasingojemalca
Regulacijsko začasno odredbo je dopustno izdati le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
Res ni nujno, da škodo v primeru oddaje v najem predstavlja zgolj izguba najemnine. Najemodajalec najemniku odgovarja tudi za škodo, ki slednjemu nastane zaradi pravnih napak stvari kot tudi zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti izročitve stvari najemniku v rabo. Pogodbena škoda pri tem ni omejena zgolj na najemnino, pač pa dolžnik odgovarja za vso navadno škodo ter izgubljeni dobiček, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali ki bi mu morala biti znana.
Glede na podano trditveno podlago v zvezi z „nestandardnostjo stopnice“ je presoja o tem, da ne gre za nevarno stvar, na mestu. Tožnica je s pojmom „nestandardnosti“ mislila slabo vidnost in neoznačenost stopnice ter pomanjkanje opozorilnih napisov. To pa, niso lastnosti stopnice kot take, marveč posledica opustitvenih ravnanj toženke.
Toženka se profesionalno ukvarja z gostinsko dejavnostjo, zato mora pri izpolnjevanju obveznosti iz te dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo - po pravilih stroke in po običajih. Stopnice predstavljajo takšen element v prostoru, ki poveča nevarnost škodnega dogodka, zaradi česar mu mora subjekt, ki opravlja gostinsko dejavnost, izkazati posebno pozornost. Toženka bi zato morala stopnico narediti vidnejšo, po potrebi postaviti tudi ustrezno opozorilo.