neupravičena pridobitev - ugovor zastaranja - splošni zastaralni rok - trditvena podlaga - specifikacija tožbenega zahtevka
Za zastaranje terjatev iz naslova neupravičene obogatitve OZ ne predvideva posebnega roka, zato zanje velja splošni, petletni zastaralni rok.
Ob konkretiziranem ugovoru zastaranja in izrecni zahtevi po specifikaciji računa mora tožeča stranka ustrezno dopolniti svojo trditveno podlago, na podlagi katere sodišče lahko presodi, ali je ugovor zastaranja utemeljen ali ne. Če tega ne stori, sodišče ne more odločiti drugače, kot da tožbeni zahtevek zavrne.
Glede na podano trditveno podlago v zvezi z „nestandardnostjo stopnice“ je presoja o tem, da ne gre za nevarno stvar, na mestu. Tožnica je s pojmom „nestandardnosti“ mislila slabo vidnost in neoznačenost stopnice ter pomanjkanje opozorilnih napisov. To pa, niso lastnosti stopnice kot take, marveč posledica opustitvenih ravnanj toženke.
Toženka se profesionalno ukvarja z gostinsko dejavnostjo, zato mora pri izpolnjevanju obveznosti iz te dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo - po pravilih stroke in po običajih. Stopnice predstavljajo takšen element v prostoru, ki poveča nevarnost škodnega dogodka, zaradi česar mu mora subjekt, ki opravlja gostinsko dejavnost, izkazati posebno pozornost. Toženka bi zato morala stopnico narediti vidnejšo, po potrebi postaviti tudi ustrezno opozorilo.
ZPP člen 7, 212, 214, 214/5, 216. OZ člen 198. dokument : VSL0063595.
prosta presoja dokazov –uporaba tuje stvari v svojo korist – višina uporabnine – dokazno breme – splošno znano dejstvo – odločanje po prostem preudarku
V skladu s sodno prakso je uporabnina enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar. Ta je po uveljavljenem stališču v sodni praksi enaka višini tržne najemnine enakovredne nepremičnine kot najbolj objektivnemu merilu višine obogatitve na eni strani in prikrajšanja na drugi strani.
Splošno znana so tista dejstva, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe. Višina najemnine za zemljišče določene velikosti, določenih lastnosti in na določeni lokaciji, pa ne more biti znana pretežni večini ljudi.
Sodišče lahko institut odločanja po prostem preudarku uporabi le, če se višina uporabnine ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami, torej samo pod pogojem, da bi tožeča stranka, ki nosi dokazno breme, ponudila druge dokazne predloge, česar patožeča stranka ni storila.
začasna odredba v nepravdnem postopku - regulacijska odredba - nastanek znatne škode leasingodajalcu zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine s strani leasingojemalca
Regulacijsko začasno odredbo je dopustno izdati le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
Res ni nujno, da škodo v primeru oddaje v najem predstavlja zgolj izguba najemnine. Najemodajalec najemniku odgovarja tudi za škodo, ki slednjemu nastane zaradi pravnih napak stvari kot tudi zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti izročitve stvari najemniku v rabo. Pogodbena škoda pri tem ni omejena zgolj na najemnino, pač pa dolžnik odgovarja za vso navadno škodo ter izgubljeni dobiček, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali ki bi mu morala biti znana.
vmesna sodba - odločitev o podlagi tožbenega zahtevka - omejitev zavarovalne vsote in odbitne franšize
Odločitev o omejitvi zavarovalne vsote in odbitni franšizi ne sodi v izrek vmesne sodbe, saj se ne nanaša na temelj tožbenega zahtevka, temveč na višino tožbenega zahtevka, o čemer pa sodišče odloča šele v postopku po pravnomočnosti vmesne sodbe.
SPZ člen 66. ZTLR člen 14. OZ člen 190. ZOR člen 219.
uporabnina - solastnina - solastniški delež - uporaba stanovanja - dopustitev uporabe drugim osebam
Toženka je tožniku dolžna plačati uporabnino le tedaj, če je stanovanjsko hišo uporabljala v večjem obsegu, kot ji pripada glede na njen solastniški delež. Obogatena je namreč le za tisto, kar presega njen solastniški delež.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – sporna dejstva – darilo – vštevanje daril v dedni delež
Ker dedič ni navedel nikakršnih dejstev o sklenjenih darilnih pogodbah in obsegu podarjenega premoženja, niti kdo so bili prejemniki, med dediči ni moglo priti do spora o teh dejstvih, zato prekinitev postopka in napotitev na pravdo ni potrebna.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo - prometna situacija - naključje
Prometna situacija, ki povzroči zamudo pri dospetju na želeno destinacijo, bodisi prometna nesreča bodisi okvara vozila, ni prav nepričakovanega, zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka ni utemeljena.
spor o pristojnosti – izključna krajevna pristojnost – izrek nepristojnosti po uradni dolžnosti – ugovor krajevne pristojnosti
Okrajno sodišče v Krškem se je izreklo za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, to pa je možno le tedaj, kadar je ob predhodnem preizkusu tožbe kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje. Ker za takšen primer ne gre, se to sodišče po uradni dolžnosti ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno za odločanje.
zapuščinski postopek - prekluzija - eventualna maksima - napotitev na pravdo
V tako imenovanih oficioznih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganje novih dokazov, saj mora sodišče na podlagi 165. člena ZD ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo in sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki jih te dajo pisno ali ustno. Navedena določba zato kot specialna določa izključuje uporabo eventualne maksime iz 286. člena ZPP ter uporabo 286.b člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0071688
ZOZP člen 41. OZ člen 154, 154/2, 171, 171/1. ZPP člen 7, 212.
odgovornost za škodo pri nesreči premikajočih se motornih vozil - trčenje traktorja in motorja - prehitevanje drugih motornih vozil - regres - soprispevek - deljena odgovornost - stopnja krivde - razpravno načelo
Porazdelitev odgovornosti pri trku motorista, ki ni pravilno prehiteval, v traktor, ki ni pravilno zavijal levo.
Pri vsakem prehitevanju ali vožnji mimo je potrebna velika previdnost, še toliko bolj, če se manever izvaja v urbanem naselju, v križišču, kjer je možno zavijanje v levo in desno in kjer je v bližini tudi prehod za pešce.
Glede na razpravno načelo v pravdnem postopku, so v pravdah, ki se nanašajo na isti historični dogodek, možne različne oziroma vsaj ne povsem skladne odločitve. Dejstveno podlago namreč determinirajo pravdne stranke s svojimi navedbami in dokazi. Rezultat teh pa je lahko različen.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - prometna nesreča s smrtnim izidom, povzročena pod vplivom alkohola
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki prvostopenjskega sodišča, da teža storjenega kaznivega dejanja in okoliščine, v katerih je bilo storjeno, ne dopuščajo izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist. Odločilnega pomena pri tem je tudi po oceni pritožbenega sodišča okoliščina, da je kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 323. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), torej prometne nesreče, ki je imela za posledico smrt človeka, obsojenec storil pod vplivom alkohola, kar kaže na negativen odnos storilca kaznivega dejanja do obstoječih pravnih in družbenih norm ter vrednot, ki predlaganega načina izvršitve zaporne kazni ne dopuščajo.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071672
SPZ člen 70, 273. ZTLR člen 16. ZPP člen 253.
razdružitev solastnega premoženja - zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - poizvedbe pri DURS - neprimeren dokaz
Nasprotna udeleženka utemeljeno graja postopanje sodišča, ko to ni zaslišalo izvedenca cenilca na obravnavi o cenah realiziranih prodaj in o trditvi nasprotne udeleženke, da so cene zemljišč od leta 2010 dalje do odločanja padle za več kot 15%. Takšno pripombo nasprotne udeleženke ni možno oceniti kot premalo konkretno in pavšalno. Pri tem je dodati, da poizvedbe pri Davčni upravi Republike Slovenije o cenah realiziranih prodaj ni primeren dokaz, ker Davčna uprava teh podatkov tretjim osebam ne sme dajati. To se dokazuje z izvedencem cenilcem, kot strokovnjakom, ki te podatke pridobi in utemelji na njemu strokoven način.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. SZ-1 člen 41, 41/1, 66. SPZ člen 119. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad člen 8, 8/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zakonske dolžnosti upravnika - dokazno breme - obračun stanovanjskih stroškov - rezervni sklad
Po določbah SZ-1 je upravnik dolžan vsakemu etažnemu lastniku mesečno izstaviti obračun stroškov, pri čemer mora v obračunu ločeno prikazati vsak strošek obratovanja in vzdrževanja ter upravniških storitev za celotno večstanovanjsko stavbo in delež posameznega etažnega lastnika, na katerega je obračun naslovljen, višino mesečnega vplačila v rezervni sklad in morebitna druga plačila naslovnika ter stanje rezervnega sklada za celotno večstanovanjsko stavbo. Z zatrjevanjem, da spornih obračunov oz. razdelilnikov ni prejel, je zato dolžnik uveljavljal pravno pomembno negativno dejstvo, dokazno breme glede višine terjatev pa v konkretnem primeru prevalil na upnika v nadaljnjem pravdnem postopku, zato dolžniku dokazov za te svoje trditve v okviru konkretnega postopka ni treba predložiti.
vzpostavitev etažne lastnine – vknjižba lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL je namenjen vzpostavitvi etažne lastnine na več stanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na stavbi še ni oblikovana, ne pa vknjižbi lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe.
motenje posesti – zadnji mirni posestnik – motilno ravnanje
Glede na to, da tožnik v času po 12.4.2011, ko je toženka v hiši shranila svoje stvari, ni bil več posestnik stvari, ker mu je posest odvzel tretji, ravnanje toženke v razmerju do tožnika ne predstavlja motilnega ravnanja.
Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Pritrditi je treba pritožbenemu stališču toženke, da tega ni mogoče matematično natančno odmeriti, ampak gre za rezultat vrednotenja. Pri določitvi preživnine gre zato za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarjala vrednostnega nesorazmerja, hkrati pa je ne bo porušila že vsaka novota v preživninskih potrebah upravičenca oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca.
napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – pravilnost tožbenega zahtevka – nujno sosporništvo
Ni namen napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča „skrbeti“, da bo dedič, ki je glede uveljavljanja neveljavnosti oporoke napoten na pravdo, tožil „pravo“ stranko. Stranka je tista, ki (ne glede na vsebino napotitvenega sklepa) nosi skrb za vložitev in pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka (kar vključuje tudi skrb za to, da je tožba vložena zoper "pravega" toženca). V konkretnem primeru to pomeni, da bodo morali dediči, ki so bili napoteni na pravdo, v kolikor se jim ne bo „pridružila“ na tožeči strani, tožiti tudi zakonito dedinjo M.
OZ člen 86. ZSPDPO člen 4, 6, 7, 8, 19, 22, 22/1, 22/1-3.
razpolaganje s stvarnim premoženjem občine – menjalna pogodba – neposredna pogodba – ničnost pogodbe – nasprotovanje prisilnim predpisom – vrednost nepremičnin – skrbnost strank – zmanjšanje vrednosti premoženja občine
Neposredna prodaja nepremičnine občine predstavlja (zakonsko) izjemo, zato kršitev zakonskih določb že predstavlja razlog za ničnost pogodbe, saj je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Od nasprotne pogodbene stranke, ki sklepa menjalno pogodbo z občino, se zato zahteva potrebna skrbnost pri ugotavljanju prave vrednosti cene nepremičnin, ki so predmet menjalne pogodbe, saj je pogodba veljavno sklenjena le v primeru, če so izpolnjene predpostavke iz 3. alineje prvega odstavka 22. člena ZSPDPO, med katere spada tudi zahteva, da pogodbeni stranki menjalne pogodbe določita pravo (realno) vrednost nepremičnin, ki so predmet menjalne pogodbe in na ta način upoštevata zakonsko dolžnost, da se vrednost premoženja s sklenitvijo menjalne pogodbe za občino ne sme (bistveno) zmanjšati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074158
ZPP člen 7. OZ člen 179, 179/2, 182.
načelo dispozitivnosti – prekoračitev trditvene podlage – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - bodoča škoda - višina odškodnine
Če sodišče posamezno trditev stranke natančneje razčleni in jo širše opiše, ne gre za prekoračitev trditvene podlage. Ne zahteva se, da mora stranka dobesedno navesti dejstva, ki jih potem ugotovi sodišče z izvedenimi dokazi.