Tožeča stranka mora izkazati, da bi ji uspeh v pravdi (ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe), odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja zakon. Korist, ki jo tožeča stranka pričakuje od ugotovitvene tožbe, pa mora biti pravna.
določitev preživnine – zvišanje preživnine – preživninske potrebe – redno šolanje – študent – otrokov zaslužek iz dodatnega dela
Nobenega dvoma ni, da so se preživninske potrebe tožnice bistveno povečale, saj je bila preživnina določena leta 1995, ko je bila tožnica stara tri leta, tožnica pa je sedaj stara 21 let in je študentka.
Dokler bo tožnica izpolnjevala študijske obveznosti, bo toženec zavezan plačevati preživnino. Obveznost tožnice je izpolnjevanje študijskih obveznosti, zaslužki, ki jih prejema z dodatnim delom so namenjeni kritju njenega višjega standarda, ker preživninska obveznost, kot je naložena tožencu, zagotavlja kritje le najnujnejših potreb tožnice, pri čemer pri določitvi preživnine tudi niso bili upoštevani stroški tožnice, vezani na zabavo, počitnice, zavarovanje in popravila avtomobila ter podobni stroški.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0074132
URS člen 34, 35. OZ člen 131, 179. ZPol člen 51, 51b. Pravilnik o policijskih pooblastilih člen 4, 5, 76, 76/4.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje policistov – uporaba prisilnih sredstev – identifikacija tožnika – vklepanje – upiranje tožnika - namen in cilj ukrepa – kršitev javnega reda in miru - kršitev dobrega imena in časti - poseg v osebnostne pravice
Vklepanje tožnika s strani policistov je bilo izvedeno neobzirno, zaradi česar je tožniku nastala škoda, ki je v očitnem nesorazmerju s ciljem izvedbe prisilnih sredstev in zaradi česar je podana odškodninska odgovornost RS.
Stanje alkoholiziranosti tožnika in njegovo neprimerno vedenje do policistov v takšnem stanju sam po sebi ne utemeljuje zaključka o takšni osebnosti strukturi tožnika, ki bi le-temu preprečevala, da bi se zaradi nesorazmernega posega v njegovo telesno integriteto ne čutil ponižanega oziroma prikrajšanega v svoji pravici do subjektivne in objektivne časti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073278
SPZ člen 12, 33, 33/1, 33/3. OZ člen 10, 133. ZPP člen 274, 426.
motenje posesti – obseg posestnega varstva – pravica do posesti – najemna pogodba – samovoljno in protipravno motilno ravnanje – menjava ključavnic – posredna in neposredna posest – pravni interes – ekonomski interes – prepoved povzročanja škode
Zakon ekonomskega interesa za motenjsko tožbo oz. uveljavljanje sodnega varstva nasploh ne zahteva. ZPP strankam odreka sodno varstvo zgolj v primeru pomanjkanja oziroma odsotnosti pravnega – pravovarstvenega interesa.
Ker je tožnica posest, katere podlaga je s toženko sklenjena najemna pogodba, izvrševala v nasprotju s pravnim poslom in prepovedjo povzročanja škode, toženkinega motilnega ravnanja (menjave ključavnic), ni mogoče opredeliti kot samovoljnega in protipravnega ravnanja ter je sodišče tožnici utemeljeno odreklo posestno varstvo.
vrnitev v prejšnje stanje - narok - upravičen razlog – vročilnica - izpodbitje domneve - krivdno ravnanje tretjih oseb - izročitev pisanja - pravica do izjave
Stranki ni mogoče naprtiti bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb (torej tudi družinskih članov), ki ji pisanja niso izročile. Zmotno je zato stališče prvostopnega sodišča, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje podan iz očitno neupravičenega razloga. Drži sicer, da toženec glede vročitve odraslim članom gospodinjstva navaja trditve, ki so v nasprotju z vročilnico kot javno listino, ki nadomestne vročitve družinskim članom ne potrjuje. Vendar ima stranka vedno možnost, da izpodbija zakonsko domnevo o resničnosti vsebine, zapisane v javni listini.
ZZK-1 člen 91, 91/6-1, 125a. Pravilnik o zemljiški knjigi člen 11.
maksimalna hipoteka - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - nenavedba podatka o višini terjatve, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost - obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov preko kvalificiranih predlagateljev
V 1. točki šestega odstavka 91. člena ZZK-1 je izrecno predpisano, da se ob zaznambi neposredne izvršljivosti navede podatek o terjatvi, glede katere je dogovorjena neposredna izvršljivost. Tudi v elektronskem obrazcu so upoštevane vse zahteve, ki jih glede na vrsto predlaganega vpisa zahteva zakon.
Žalitev po 304. členu ZPP se ugotavlja na splošno, torej ali je neko dejanje žaljivo za pretežni del ljudi, ne, ali je žaljivo le po prepričanju storilca in da ima storilec s svojim početjem tudi namen žaliti.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071672
SPZ člen 70, 273. ZTLR člen 16. ZPP člen 253.
razdružitev solastnega premoženja - zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - poizvedbe pri DURS - neprimeren dokaz
Nasprotna udeleženka utemeljeno graja postopanje sodišča, ko to ni zaslišalo izvedenca cenilca na obravnavi o cenah realiziranih prodaj in o trditvi nasprotne udeleženke, da so cene zemljišč od leta 2010 dalje do odločanja padle za več kot 15%. Takšno pripombo nasprotne udeleženke ni možno oceniti kot premalo konkretno in pavšalno. Pri tem je dodati, da poizvedbe pri Davčni upravi Republike Slovenije o cenah realiziranih prodaj ni primeren dokaz, ker Davčna uprava teh podatkov tretjim osebam ne sme dajati. To se dokazuje z izvedencem cenilcem, kot strokovnjakom, ki te podatke pridobi in utemelji na njemu strokoven način.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074116
OZ člen 131, 131/1, 311, 312, 921, 931, 933, 933/1, 933/2, 933/4, 935, 943.
povrnitev škode – sklepčnost tožbe - zavarovalna pogodba – dolžnost prijavljanja - zamolčanje preteklih škodnih dogodkov – nepopolna prijava – povečanje nevarnosti – splošno znano dejstvo - zvišanje premije – rok za zvišanje premije – odstop od pogodbe – pobot
Določba 935. člena OZ obravnava t. i. notorna dejstva, torej dejstva, ki so splošno znana. Če je takšna dejstva zavarovalec zamolčal, bi ga morala zavarovalnica na to takoj opozoriti. Če tega ne stori, se kasneje na napake ne more več sklicevati. Tožnikovo zamolčanje pogina ne more pomeniti takšnih notornih dejstev.
Enomesečni rok iz prvega odstavka 933. člena OZ je prekluziven rok.
Pri porazdelitvi odškodninske obveznosti gre torej za interna razmerja znotraj Katoliške cerkve, ki se tretjih ne tičejo in tako ne vplivajo na odškodninsko terjatev tožeče stranke, utemeljenost katere je, glede na razmerje med RS in Katoliško Cerkvijo, potrebno presojati po pravnem redu RS.
Župnija je samostojna pravna oseba na čelu katere je župnik, ki župnijo tudi zastopa v vseh pravnih poslih (Kan. 515 §3, 519 in 532 ZCP). Župnik je tako zakonit zastopnik župnije kot pravne osebe, kar utemeljuje odgovornost slednje za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij.
Vse navedeno in upoštevajoč dejstvo, da sam citirani ZCP govori o službi župnika, sodišče druge stopnje utrjuje v prepričanju, da gre med župnikom in škofijo za sui generis delovno razmerje, primerljivo delovnemu razmerju v skladu s pozitivno delovnopravno zakonodajo v RS.
Pri ugotavljanju obstoja kaznivega dejanja kot predhodnega vprašanja sodišče v pravdnem postopku ni vezano na morebitno obtožnico v predhodnem kazenskem postopku, ki se je zaključil brez meritorne odločitve o storitvi kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti storilca. Sklep o ustavitvi kazenskega postopka, K 79/2006 z dne 17. 1. 2007, posledično pravdnega sodišča ne veže, saj je bil izdan iz procesnih razlogov in ne vsebuje odločitve o (ne)obstoju kaznivega dejanja oziroma o kazenski odgovornosti storilca, zato odpade sklicevanje drugo tožene stranke na 390. člen ZOR, ki nalaga oškodovancu vložitev tožbe v roku treh mesecev od dneva pravnomočnosti odločbe kazenskega sodišča.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo - prometna situacija - naključje
Prometna situacija, ki povzroči zamudo pri dospetju na želeno destinacijo, bodisi prometna nesreča bodisi okvara vozila, ni prav nepričakovanega, zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka ni utemeljena.
spor o pristojnosti – izključna krajevna pristojnost – izrek nepristojnosti po uradni dolžnosti – ugovor krajevne pristojnosti
Okrajno sodišče v Krškem se je izreklo za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, to pa je možno le tedaj, kadar je ob predhodnem preizkusu tožbe kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje. Ker za takšen primer ne gre, se to sodišče po uradni dolžnosti ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno za odločanje.
začasna odredba v nepravdnem postopku - regulacijska odredba - nastanek znatne škode leasingodajalcu zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine s strani leasingojemalca
Regulacijsko začasno odredbo je dopustno izdati le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
Res ni nujno, da škodo v primeru oddaje v najem predstavlja zgolj izguba najemnine. Najemodajalec najemniku odgovarja tudi za škodo, ki slednjemu nastane zaradi pravnih napak stvari kot tudi zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti izročitve stvari najemniku v rabo. Pogodbena škoda pri tem ni omejena zgolj na najemnino, pač pa dolžnik odgovarja za vso navadno škodo ter izgubljeni dobiček, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali ki bi mu morala biti znana.
Postavljeni stožec ne predstavlja neznatne ovire, ampak gre za poseg, zaradi katerega se pri vožnji na parkirišče in z njega vozila zaradi manevriranja dalj časa zadržujejo na cesti. Obstaja nevarnost poškodovanja vozila zaradi trčenja ob stožec z železno palico.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078271
ZFPPIPP člen 219, 220. OZ člen 421. ZPP člen 190.
izpodbijanje potrjene prisilne poravnave - razveljavitev prisilne poravnave – odstop terjatve med pravdo - aktivna legitimacija v primeru cesije – zahtevek na plačilo v korist prejemnika terjatve – irelevančna teorija
S pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi prisilne poravnave pridobi sklep o potrditvi prisilne poravnave moč izvršilnega naslova za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave v celotnem znesku ugotovljene terjatve.
Cesija ustvarja singularno nasledstvo samo na materialnopravnem področju, medtem ko na procesnem, če ni soglasja tožnika (cedenta), toženca (cesussa) in cesionarja, te moči nima. Tožnik mora zato v primeru odstopa terjatve tožbeni zahtevek spremeniti tako, da ga prilagodi nastali odsvojitvi (relevančna teorija), medtem ko mu tožbenega zahtevka ni treba spremeniti (ga pa lahko), če pride do odtujitve na strani toženca (irelevančna teorija). Potreba po prilagoditvi zahtevka ne izhaja iz procesnega zakona, temveč jo narekujejo določbe materialnega zakona, ki med drugim opredeljujejo upravičence in zavezance iz materialnopravnih razmerij. Glede na njih mora namreč toženi stranki biti v tem postopku omogočeno, da glede na ugotovljeno odsvojitev uveljavlja morebitne ugovore, ki jih ima do cesionarja.
neupravičena obogatitev - zastaranje zahtevka - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – predhodno odločanje o storitvi kaznivega dejanja v pravdi na povrnitev škode
Kljub temu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnici zaradi prehoda premoženja nastala škoda, je denarno terjatev presojalo kot terjatev iz naslova neupravičene pridobitve. To pomeni, da je njen obstoj ugotovilo na osnovi drugačnega dejstvenega substrata od tistega, ki bi utemeljeval obstoj odškodninske terjatve. Za denarno terjatev pa je navedeno vsebinskega pomena. Zato je zmotna uporaba določil OZ, ki se nanašajo na zastaranje odškodninskih terjatev.
Ker v postopku tudi ni bilo zatrjevano, da bi bila toženka pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, za uporabo 353. člena OZ ne bi bilo podlage niti v primeru, če bi tožnica zatrjevala obstoj odškodninske terjatve zoper toženko. Sodišče druge stopnje navedeno zaključuje tudi ob upoštevanju načelne možnosti odločanja o obstoju kaznivega dejanja, s katerim je bila povzročena škoda, kot o predhodnem vprašanju v pravdi, če v zvezi s takšnim kaznivim dejanjem kazensko sodišče ni izdalo nobene odločbe, na katero bi bilo pravdno sodišče vezano.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076730
OZ člen 240, 481, 963. ZPP člen 252, 252/2.
garancija za brezhibno delovanje stvari – poslovna odškodninska odgovornost – obrnjeno dokazno breme – regresni zahtevek – subrogacija - izvedenec – obseg in predmet izvedenskega mnenja
Tožena stranka bi se svoje odgovornosti lahko razbremenila le, če bi dokazala zunanji vzrok požara. Gre za odgovornost, ki se približuje objektivni odgovornosti in ki breme rizikov nalaga v sfero stranke, ki jih zaradi svojega specifičnega položaja lažje obvladuje.
Zakon tožeči stranki ne daje možnosti, da bi še po vložitvi tožbe lahko spreminjala oziroma vplivala na določitev krajevno pristojnega sodišča, ampak se njena pravica v primeru določene izbirne pristojnosti izčrpa že z izbiro sodišča, na katerega vloži zahtevo za pravno varstvo.
SPZ člen 48. ZD člen 32. ZPP člen 216, 243. ZZZDR člen 124.
pogoji za izločitev nepremičnega premoženja iz zapuščine - vlaganja v nepremičnino - skupno življenje z zapustnikom
Pritožnica zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje njeno posojilo iz leta 1959 šteti kot prispevek, ki je ohranil materino premoženje. S posojilom je pritožnica pridobila obligacijsko terjatev, ki je ne more spremeniti v stvarnopravni delež na nepremičnini, če se ni tako dogovorila s posojilojemalko. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica s pokojno za časa njenega življenja ni drugače uredila njunega premoženjskopravnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063609
ZPP člen 8, 286b, 286b/1, 292. OZ člen 642, 642/3.
podjemna pogodba – konkuldenten prevzem del – ponovno sojenje – dopolnitev dokaznega postopka – dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju za odpravo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka dopolnilo dokazni postopek in ga torej ni ponovno izvedlo v celoti. Višje sodišče je namreč razveljavilo le sodbo sodišča prve stopnje, ne pa postopka pred njo, torej že opravljenih procesnih dejanj.
Ocena uspešnosti posameznega dokaza – izpovedbe stranke (ki je v prvem sojenju izostala), in s tem njegove dokazne vrednosti sloni tudi na njegovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov. Takšno sintezo izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje naredilo, ko je v (novo) dokazno oceno vključilo tudi medsebojno elektronsko korespondenco strank, ki potrjuje trditve tožeče stranke o poteku izdelave idejnega projekta.
V zvezi z obveznostjo plačila ni treba, da naročnik izrecno potrdi in s tem prevzame izvršeno delo, pač pa lahko naročnik delo prevzame tudi s konkludentnimi dejanji, kar je v konkretnem primeru tožeča stranka izkazala s tem, da je dokazala, da je tožena stranka odnesla idejni projekt.