ZPre-1 člen 79. ZPre člen 27, 27/2, 31, 31/4.ZTVP-1 člen 336, 336/2, 337, 337/1, 370, 370/1, 370/2, 378, 378/1.ZGD-1 člen 265, 265/1.
stranka v postopku - prevzemna ponudba - odločanje o izdaji dovoljenja - sprememba prevzemne ponudbe - stranska udeležba - pravna korist (interes) - postopek nadzora
Stranska udeleženka je oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranska udeleženka je samo tista oseba, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravno korist (interes) v stvari, ki je predmet postopka, če jo v postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora določeno razmerje stranske udeleženke do stvari, ki je predmet konkretnega postopka. To razmerje ureja materialni predpis, iz katerega je tudi razvidno, ali ima kdo oziroma kdo ima lahko kakšno pravico ali pravno korist v stvari, o kateri se odloča v postopku. Takšen materialni predpis je v konkretnem primeru ZTVP-1.
ZTVP-1, ki primarno ureja postopek sodnega varstva in posebej postopek odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo (po Zakonu o prevzemih) v prvem odstavku 378. člena jasno določa, da je ne glede na določbi njenega prvega in drugega odstavka 370. člena stranka v postopku izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo samo ponudnica.
Če se postopka izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo kot stranka ne more udeležiti nihče drug kot ponudnica, se ga ne more udeležiti niti oseba, katere pravni interes bi utegnil biti z dovoljenja prizadet - torej stranska udeleženka, pojmovana v smislu 142. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Postopku odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo sledi postopek nadzora nad njenim potekom. Postopek nadzora opravlja Agencija. Gre za nadzor, namenjen varstvu javnega interesa. V postopku nadzora pa je stranka v postopku samo subjekt nadzora, to je oseba, nad katero Agencija opravlja nadzor. Ker ZTVP-1 nima določb, ki bi drugim osebam omogočale udeležbo v tem postopku, se nobena druga oseba razen ponudnice (potencialnega subjekta nadzora) ne more udeležiti postopka po izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo, niti kot stranka niti kot stranska udeleženka. Agencija z ukrepi nadzora odloča o pravicah, obveznostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb. Vendar pa lahko s svojimi odločbami (oziroma z opustitvijo ukrepov nadzora) posredno poseže tudi v pravne interese drugih oseb, v njihov pravni položaj. Zato ima lahko vložnica prijave ali druge vloge v tem postopku vseeno položaj stranske udeleženke, če izkaže pravni interes (da se želi udeležiti postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi). Tožeča stranka je obstoj pravnega interesa zatrjevala s tem, da naj bi bila zaradi neprestanega spreminjanja cene za odkup delnic ciljne družbe v postopku v zvezi s prevzemno ponudbo omejena pri pravici vodenja poslov iz prvega odstavka 265. člena Zakona o gospodarskih družbah (ki določa, da uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost). Za obstoj pravnega interesa bi morala tožeča stranka izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšala svoj pravni položaj. Vendar pa tožeča stranka nima več pravnega interesa (ki mora obstajati do konca postopka), da se udeleži postopka odločanja o prevzemni ponudbi in njeni spremembi, saj je Agencija z odločbo odločila (ugotovila), da je "ponudba za odkup delnic uspešna". Z izdajo navedene odločbe je bil namreč postopek v zvezi s prevzemno ponudbo pred Agencijo zaključen.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR
VS40941
ZZVZZ-I člen 2. ZZVZZ-H člen 13, 14.ZZVZZ člen 14, 14/2.ZZavar člen 53, 53/2.
zavarovalni nadzor - družba za vzajemno zavarovanje - organiziranost skupščine družbe za vzajemno zavarovanje
Tožeča stranka je resda uskladila statut z določbami ZZVZZ-H (glej 13. in 14. člen ZZVZZ-H), toda organiziranost skupščine kot skupščine zastopnikov je ostala do izteka njihovega mandata, to je do dne 15.4.2007. V času nastopa veljavnosti ZZVZZ-I je imela (statutarno in de facto) skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, zaradi česar se določba 2. člena ZZVZZ-I nanjo neposredno nanaša. Ugotovitev tožene stranke o kršitvi določbe 2. člena ZZVZZ-I je tako pravilna.
Tretji odstavek 373. člena ZTVP-1, ki določa vsebino sklepa, s katerim predsednik senata naloži vložniku, naj popravi vlogo, ne določa izrecno, da mora v sklepu vložnika opozoriti na posledice. Tožničina vloga ni bila zavržena zato, ker bi šlo za nepopravljivo pomanjkljivost, pač pa zato, ker popravljiva pomanjkljivost ni bila odpravljena v (podaljšanem) roku. Toženi stranki torej ni bilo treba razlagati, zakaj pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, saj njena odločitev ne temelji na takšni ugotovitvi.
ZTVP-1 člen 112, 112/2-2, 247, 248, 330. ZTVP-1B člen 59.URS člen 2, 14, 22.
načelo varstva zaupanja v pravo - odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - ponavljajoča kršitev pravil organiziranega trga - navidezni posli - protiustavnost zakonske določbe
Razlaga, po kateri bi določba 247. člena ZTVP-1 zavezovala k dolžnostnemu ravnanju borznoposredniške družbe, ne pa tudi posrednikov, ki so edine osebe, ki v teh družbah takšno ravnanje tudi izvršujejo, res ne prestane logičnega preizkusa. Bistvo vsebine navideznega posla je v tem, da gre za transakcijo, ki ne služi povezovanju ponudbe in povpraševanja, kar se najjasneje pokaže v tem, da po zaključnem poslu ali skupini poslov ist(ovrstn)i vrednostni papir pristane v rokah prvotnega lastnika. Za kršitev pravil zadošča obstoj objektivnih znakov navideznih poslov, motiv za takšno nedopustno ravnanje borznega posrednika za sam obstoj kršitve pravil organiziranega trga ni pomemben. Ureditev, čeprav ne določa zastaranja, ni v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo. Zakonodajalec bi bil med ukrepe v zvezi z izvajanjem nadzora tožene stranke lahko uvrstil tudi druge sankcije, vendar je odločitev o tem v polju njegove proste, ustavno nevezane presoje. Izpodbijana ureditev, za katero je bilo sicer ugotovljeno, da je protiustavna, se lahko uporablja še naprej, vendar mora sodišče pri tem, kako bo zapolnilo ugotovljeno pravno praznino, predpis uporabljati ustavi prijazno in pri tem upoštevati preudarke iz odločitve ustavnega sodišča.
družba za vzajemno zavarovanje - zavarovalni nadzor - postopek sodnega varstva - oblikovanje osebnega računa - osebni račun člana - osebni račun družbe - delež v varnostnih rezervah družbe - prenos deleža ob prenehanju članstva
Pri družbi za vzajemno zavarovanje (DVZ) gre za posebno organizacijsko obliko, ki je urejena z določbami ZZavar. DVZ je poseben tip družbe, ki ima primesi zadružništva in družbeništva, podobnega kot v gospodarskih družbah. Čeprav DVZ ni družba po ZGD, pa jo je po statusnih značilnostih mogoče primerjati z gospodarskimi družbami. Zato se zanjo podredno in smiselno uporabljajo tudi določbe prvega do šestega poglavja prvega dela ZGD (37. člen ZZavar).
Družba opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti (prvi odstavek 36. člena ZZavar), kar pomeni, da celotno delovanje družbe temelji na zavesti skupnosti in medsebojne pomoči. Tako družba po svoji naravi predvsem zagotavlja zavarovalno varnost svojim članom. Člani DVZ so do družbe v dvojnem razmerju: članskem, ki ga ureja statut kot korporacijski akt, in zavarovalnem, ki ga ureja zavarovalna pogodba. Statut DVZ ureja statusno-pravne značilnosti družbe, medsebojna članska razmerja med člani družbe in organizacijo upravljanja z družbo.
ZZavar v prvem odstavku 44.a člena določa, da "statut lahko določi, da se kot temeljni kapital DVZ upoštevajo tudi sredstva na računih članov DVZ" (s tem da v drugem odstavku 44.a člena podrobneje določa, pod kakšnimi pogoji se lahko sredstva na računih članov družbe upoštevajo kot temeljni kapital DVZ). Ker je tudi "temeljni kapital" pri kapitalskih družbah razdeljen na deleže, ni videti pomislekov glede statutarne ureditve tožeče stranke, da se na računih članov prikaže njihova udeležba v temeljnem kapitalu DVZ v obliki deleža.
Sicer pa ZZavar v zvezi z varnostnimi rezervami v prvem odstavku 44. člena med drugim določa, da se "če statut ne določa drugače, ustanovni kapital lahko uporabi tudi za oblikovanje varnostnih rezerv" DVZ, v 47. členu pa, da "mora statut določiti način oblikovanja rezerv za kritje izgub iz poslovanja (varnostne rezerve), vrsto premij (prispevkov), ki se letno uporabijo za oblikovanje varnostnih rezerv, in najnižjo višino, ki jo morajo dosegati varnostne rezerve". Varnostne rezerve se praviloma oblikujejo iz dobička po letnem obračunu, ki je namensko izločen, medtem ko se v tožeči stranki glede na njene statutarne določbe lahko oblikujejo tudi iz ustanovnega kapitala, pri čemer pa ni videti, da bi bilo evidentiranje sredstev na (osebnih) računih članov družbe, namenjenih za oblikovanje varnostnih rezerv, in to v obliki deleža, samo po sebi v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami oziroma da bi sporni delež odstopal od opredelitve deleža kot pravnega pojma, ki označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima ustanovitelj (član družbe) na temelju vplačanih sredstev (vložka).
Ker je oblikovanje osebnega računa, na katerem so sredstva člana, vezano na članstvo v DVZ, ni videti zakonske podlage za oblikovanje osebnega računa tožeče stranke.
borza - začasna zaustavitev trgovanja - procesne predpostavke za sodno varstvo - upravni spor - pravni interes
Za obstoj pravnega interesa mora biti izkazano (v dvomu je dokazno breme na tožniku), da bi ugoditev njegovi tožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da si bo na ta način izboljšal svoj pravni položaj. Ne zadošča le možnost ugotovitve zakonitosti ali nezakonitosti izpodbijanega akta.
dovoljenje za opravljanje člana uprave banke - pogoji - izkušnje s poslovodenjem - dokazovanje
Zakonsko besedilo govori o vodenju poslov podjetja, s čimer ni mišljeno opravljanje poslov, torej izvajanje dejavnosti podjetja, pač pa poslovodenje, torej vodenje podjetja, za kar so se izoblikovali v gospodarski in upravni praksi različni nazivi (direktor, predsednik oziroma član uprave ipd.). ZGD v tem pogledu povsem jasno pove, da pomeni vodenje poslov poslovodstvo (npr. 9. člen).
obveznost poročanja javne družbe - predložitev revidiranega poročila - postopek pred izdajo odločbe - pravica do izjave
Tožeča stranka uveljavlja, da je tožena stranka ni pozvala k izjavi na podlagi določbe 314. člena ZTVP-1,po kateri mora Agencija za trg vrednostnih papirjev pred izdajo odločbe, ki jo izda po uradni dolžnosti in proti kateri ni ugovora, pozvati stranko, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev, če zakon v posameznem primeru ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti stranki, da se izjavi. V tej zadevi se je tožeča stranka o dejstvih in okoliščinah lahko izjavila in se tudi je v ugovoru proti odredbi o odpravi kršitev, ki ga je vložila dne 15.9.2000.
družba za vzajemno zavarovanje - dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov - pogoji za članstvo v družbi za vzajemno zavarovanje
Ker določba drugega odstavka 42. člena ZZavar-UPB1 postavlja izjemo od pravila, postavljenega v 1. odstavku, tožeči stranki ni mogoče odreči zaprošenega soglasja samo na podlagi tega, ker njen statut ni v skladu z določbo 1. odstavka 42. člena ZZavar-UPB1.
revidiranje - upravni spor o zakonitosti odločbe - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - neizvršitev izrečenega ukrepa
Postopek sodnega varstva po ZRev-1 ni spor polne jurisdikcije, saj vrhovno sodišče v upravnem sporu presoja samo zakonitost odločbe inštituta, ne odloča pa meritorno o stvari sami, torej o pravici, obveznosti ali pravni koristi. V upravnem sporu o zakonitosti vrhovno sodišče preizkusi odločbo inštituta glede pravilnosti uporabe procesnega in materialnega prava ter glede pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, vendar le v tistem obsegu, kot je bilo dejansko stanje že ugotovljeno v postopku odločanja inštituta, s tem da izpodbijano odločbo preizkusi le v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi. Po uradni dolžnosti pazi le na bistvene postopkovne kršitve iz tretjega odstavka 25. člena ZUS.
Odločba o začetku postopka pred inštitutom je bila po svoji vsebini procesna odločitev, s katero se je začel postopek odvzema dovoljenja. Zato je bilo o prenehanju (preklicu) pravice tožeče stranke do opravljanja nalog pooblaščenega ocenjevalca odločeno z izpodbijano odločbo. Zoper to odločbo je bil možen upravni spor kot posebno pravno sredstvo, s katerim se zagotavlja temeljni namen instančnosti, ki je v tem, da je tožba v upravnem sporu glede obsega izpodbijanja enako učinkovito pravno sredstvo, kot bi bila pritožba v upravnem postopku. Torej je lahko tožeča stranka v tožbi uveljavljala vse razloge, ki bi jih lahko uveljavljala tudi v pritožbi proti upravni odločbi; tako tudi razlog, da je bilo dejansko stanje nepopolno ali napačno ugotovljeno.
Pred inštitut v postopku izreka ukrepa odvzema dovoljenja ni mogoče postaviti formalnih zahtev (na primer po ugotavljanju odgovornosti oziroma krivde), ki jih pred sodišče postavlja kaznovalno pravo ob izrekanju kazenskih sankcij. Vendar pa je inštitutu mogoče postaviti zahtevo, da v konkretnem primeru obrazloži, ali je bilo zaupanje v delo pooblaščenih ocenjevalcev oziroma varstvo uporabnikov podatkov mogoče doseči le z odvzemom dovoljenja, ki je kot ukrep nadzora predviden samo za hujše kršitve nalog pooblaščenega ocenjevalca oziroma pravil ocenjevanja vrednosti podjetij oziroma bank (pri čemer je skrb za stabilnost poslovanja bank, za njihovo dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobnost ter za zmerno stopnjo tveganja, ki se nanaša na njihove posle, bistveno večja kot pri podjetjih) ali pa morda tudi z neizvršitvijo odvzema dovoljenja, s pogojnim odvzemom dovoljenja. ZRev-1 (v prvem odstavku 68. člena) določa le, da lahko inštitut z odločbo o odvzemu dovoljenja izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če pooblaščeni ocenjevalec v času, ki ga določi inštitut, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin; ne določa pa (posebnih) pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da se ta (milejši) ukrep nadzora, ki ima naravo opozorila, lahko izreče.
ZRev-1 člen 18, 33, 52, 56, 73, 77, 77/2, 78, 78/2, 78/4, 81, 82, 83, 84, 107, 111. ZGD člen 61, 61/8. ZUS člen 25, 25/1, 25/3, 59.URS člen 22, 23, 25.ZUP člen 213.
opomin - revidiranje - spor o zakonitosti odločb - sankcije zaradi kršitve pravil o revidiranju - strokovna pravila
Zakonodajalec se je glede na naravo pravil o revidiranju lahko odločil za ureditev, ko se kaznovalna norma sklicuje na določno opredeljena strokovna pravila (v tem primeru SRS in MSR), iz katerih je razvidno, kako je treba ravnati - gre namreč za pravila, ki so rezultat strokovnih dognanj. Potem, ko je ugotovila, da je tožnik sicer kršil pravila revidiranja, da pa te kršitve niso toliko vplivale na poročilo o revidiranju, da bi bilo to pomanjkljivo oziroma zavajajoče, zaradi česar bi bilo tožniku treba dovoljenje (pogojno) odvzeti, je tožena stranka lahko izrekla opomin. Pred upravni organ v postopku izreka opomina tudi ni mogoče postaviti formalnih zahtev, ki jih pred sodišče postavlja kaznovalno pravo ob izrekanju kazenskih sankcij. Tako kot (skoraj) vse normativne akte je tudi računovodske standarde in standarde revidiranja mogoče razlagati in razumeti na različne načine. Vendar to ne more pomeniti, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo preskriptivni značaj standardov: na njihovi podlagi bi ne bilo mogoče zahtevati določenega ravnanja, s čimer bi izgubili svoj smisel. To, da gre za pravila stroke, pa na drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja. Sodni nadzor nad tem, katera od več možnih razlag je pravilna, pa je zato nujno zadržan.
V tej zadevi je treba odgovoriti na vprašanje, ali ugotovljena kršitev ustreza tistemu, kar zakon razume z besedilom: "ponavljajoča kršitev pravil organiziranega trga." Zakonsko besedilo sledi Direktivi Sveta 93/22 EEC, ki se nanaša na investicijske družbe in govori o "resnem in sistematičnem kršenju določb".
odvzem dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji - prepoved manipulacije
Določbe ZTVP-1, ki zadevajo odvzem dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, niso kaznovalne norme (glej 10. točko odločbe Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-249/03-13). Subjektivni element očitanih dejanj se zato ne ugotavlja po enakih standardih kot v kaznovalnem pravu.
Očitano ravnanje zadeva posredovanje tožeče stranke pri trgovanju z delnicami M. v krajšem časovnem obdobju (od 30.12.1999 do 11.1.2000). Pri vsakem poslu so bili ali kot prodajalci ali kot kupci udeleženi vzajemni skladi, ki jih upravlja A. Celotno ravnanje tožeče stranke je zato treba presojati kot celoto. Čeprav morda pri posameznem poslu ni neposrednega dokaza za ugotovitev, da je bil dogovorjen med njihovimi udeleženci prav zato, da bi se ustvarila napačna informacija o ceni ali o prometnosti delnice M., pa pogled na celotno poslovanje z delnicami M. pokaže prav tako sliko. Za tako sklepanje govorijo poleg vsega že povedanega tudi ponavljajoči (enaki) vzorci trgovanja, predvidljivost zaporedja poslov (npr. najprej dvig cene in nato njeno ohranjanje) in pa dejstvo, da je bila prav tožeča stranka odločilni borzni posrednik z delnico M.. Kapitalska povezanost, opisana v 10. točki je dodaten indic, ki govori v prid takemu zaključku.
Zzavar člen 25. ZUS člen 4, 4/1, 34, 34/1-4.ZustS člen 24.
zavarovalni nadzor - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja - postopek sodnega varstva - pravni interes za tožbo
Tožnici dovoljenje za opravljanje funkcije članice uprave ni prenehalo na podlagi izpodbijane odločbe. Iz navedenega izhaja, da tudi morebitna odprava izpodbijane odločbe ali njena sprememba ne bi izboljšala tožničinega pravnega položaja, zato za vložitev tožbe nima pravnega interesa.
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe - predstavitev kandidata
Tožena stranka je dovolj konkretno in prepričljivo pojasnila razloge za zaključek, da je tožnik na predstavitvi s svojimi odgovori ni uspel prepričati, da ima jasno strategijo, in da pozna konkretne ukrepe za odpravo ponavljajočih se pomanjkljivosti, na katere opozarjajo revizijska poročila. Vrhovno sodišče se zato strinja, da so podani razlogi za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja iz 5. odstavka 86. člena ZTVP-1.
presečni dan - povečanje osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe - izdaja novih nematerializiranih delnic - nepopoln predlog
Pravica do novo izdanih delnic (kot posebno premoženjsko upravičenje, samostojna obligacijskopravna terjatev) pripada tistim osebam (delničarjem), v korist katerih so bile nematerializirane delnice vpisane v centralnem registru. Presečni dan kot institut, ki je značilen samo za nematerializirane vrednostne papirje, namreč označuje časovni trenutek, v katerem se šteje, da so se vsi imetniki nematerializiranih vrednostnih papirjev v razmerju do izdajateljice (hkrati) izkazali za zakonite imetnike teh vrednostnih papirjev,in sicer na podlagi vpisa v centralnem registru vrednostnih papirjev. Presečni dan ni nujno dan, ki je enak dnevu (ali poznejši od dneva) vpisa sklepa o povečanju osnovnega kapitala v sodni register, še manj pa dan, ki je enak dnevu izdaje odločbe, s katero je KDD d.d. odločila o izdaji dodatnih oziroma novih delnic. Treba je namreč upoštevati posebnost izdaje novih nematerializiranih delnic zaradi spremembe osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe, ki je v tem, da se nove delnice izdajo delničarjem, ki so na presečni dan v centralnem registru vrednostnih papirjev vpisani kot imetniki. Tako se pravica do novo izdanih delnic do presečnega dne prenaša hkrati s prenosom nematerializiranega vrednostnega papirja, medtem ko z nastopom presečnega dneva pridobi pravno samostojnost in se prenaša ločeno (samostojno).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS40872
ZISDU-1 člen 24.ZTVP-1 člen 324, 324/2.ZPP člen 81, 81/5.
družbe za upravljanje - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprava - prenehanje družbe zaradi izbrisa iz sodnega registra - pravni interes za tožbo - poseg v pravice in neposredne, na zakon oprte koristi - nepopolna vloga - pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti - zavrženje tožbe
Tožnica je bila izbrisana iz sodnega registra in je s tem prenehala obstajati. Zaradi tega ne more biti več stranka v postopku sodnega varstva, te pomanjkljivosti, ki onemogoča nadaljnji postopek s tožnico, pa ni mogoče odpraviti. Zato je treba njeno tožbo zavreči. Rezultat odločb, ki ju izpodbija tožnik, je bil odvzem dovoljenja za opravljanje člana uprave tožnice. Ker je bila tožnica izbrisana iz sodnega registra, tožnik tudi ob morebitnem uspehu s tožbo ne bi mogel doseči cilja, ki ga zasleduje, to je ostati član uprave tožnice. Agencija za trg vrednostnih papirjev v vsakem posamičnem primeru ocenjuje, ali oseba, ki zaprosi za dovoljenje, izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje; morebiten odvzem dovoljenja v eni družbi sam po sebi še ne more biti ovira za izdajo novega dovoljenja. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da izpodbijani odločbi očitno ne posegata v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Zato je tudi njegovo tožbo zavrglo.
začasna prepoved opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji - poslovanje borzno posredniške družbe
Če subjekt nadzora ne ugovarja odredbi o odpravi kršitev ZTVP-1, jo je dolžan izvršiti in ne more s tožbo, s katero izpodbija odločbo o izreku ukrepa začasne prepovedi opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, ugovarjati, da je bila odredba nezakonita.