ZPP člen 154, 156, 187, 191, 191/2, 191/3, 154, 156, 187, 191, 191/2, 191/3. ZFPPod člen 27, 27/4.
subjektivna sprememba tožbe - naknadno sosporništvo - privolitev novega toženca - odgovornost družbenika za dolgove družbe - povrnitev stroškov postopka
Pravilna je sicer ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vpis spremembe družbenikov v sodni register deklaratorne narave in je torej drugi toženec naslednik izbrisane družbe, vendar je ta določba materialnopravne narave in vpliva le na to, da novi toženec izpolnjuje pogoje za sospornika iz 1. odstavka 191. člena ZPP. Ni pa bil izpolnjen drugi pogoj, to je privolitev novega toženca. Sodišče prve stopnje je zato zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, ko je dovolilo razširitev tožbe.
ZIZ člen 45, 45/1, 92, 92/1, 167, 45, 45/1, 92, 92/1, 167. SPZ člen 42, 42. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 124, 86, 86/1, 88, 124.
pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino - zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba hipoteke - prepoved odtujitve in obremenitve
Pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino ni ovira za izvršbo na to nepremičnino. V izvršilnem postopku pridobi kupec nepremičnine lastninsko pravico na originaren način (po pravnomočnosti sklepa sodišča o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu; prvi odstavek 92. člena ZIZ, v zvezi z 42. členom Stvarnopravnega zakonika - SPZ, Ur. l. RS, št. 87/02), ne pa derivativno s pogodbo od lastnika, ki nima pravice odtujitve in obremenitve.
Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da dejanje tožene stranke, ki je tožeči stranki prekinila dobavo vode do stanovanja, ne predstavlja protipravnega dejanja. Prekinitev dobave vode v prostore, ki jih posameznik uporablja kot stanovanje, zagotovo predstavlja poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine. V obravnavanem primeru sorazmernosti ukrepa tožene stranke s težo posega v ustavno pravico do zasebne lastnine tožeče stranke, sodišče prve stopnje ni presojalo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno upravljanje stvari v solastnini
Lastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini in v 67. čl. SPZ so določena pravila skupnega upravljanja, vendar pa posamezni primeri upravljanja zahtevajo nujno ukrepanje, kar pa je omogočeno tudi z izdajo začasne odredbe, seveda če so izpolnjeni pogoji za takšno začasno odredbo.
Tožene stranke ne trdijo, da tožeči stranki nista lastnici spornega dela nepremičnine, zato je s tem, ko je sodišče kot predhodno vprašanje ugotavljalo kje poteka meja med parcelama št. 1214 in 1212 na eni strani in parcelo št. 3072 prekoračilo meje obravnavanja zadeve.
OZ člen 649, 649. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 119.
pobotni ugovor - gradbena pogodba - primopredaja objekta - zamuda z izročitvijo - gradbene uzance
Sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča ni ravnalo pravilno, ko je pri ugotavljanju zamude upoštevalo le pogodbeno dogovorjen rok za dokončanje del.
Po oceni pritožbenega sodišča pritožba utemeljeno opozarja na 2. člen gradbene pogodbe, ki določa, da se izvajalec obvezuje pričeti z deli v roku 8 dni po tem, ko je uveden v delo. Po 3. členu pogodbe se šteje, da je izvajalec uveden v delo takrat, ko med drugim prejme od investitorja ustrezno gradbeno dovoljenje. Ker je tožena stranka uvedla izvajalca v delo že daleč po poteku dogovorjenega roka, torej se do takrat dela formalno niti niso oziroma se ne bi smela začeti, je zato dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno.
imetnik stanovanjske pravice - pravica do sklenitve najemne pogodbe
Pritožbeno sodišče se navedenemu stališču pridružuje in ocenjuje, da ima izpodbijana sodba prav, ko ugotavlja, da je imel tožnik v času pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe zgolj položaj ožjega družinskega člana, stanovanjsko pravico pa je imela njegova žena, ki jo je, vsaj formalno, tudi izkoristila, čeprav je sredstva za nakup stanovanja v celoti prispevala hči. Zaradi vsega navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnik ni upravičen do sklenitve najemne pogodbe kot prejšnji imetnik stanovanjske pravice.
pogoji za začasno odredbo - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve
Dolžnikovo ravnanje, ko prodaja nepremičnine, je mogoče opredeliti kot tako ravnanje, ki ga ima v mislih 2.odst. 270.čl. ZIZ, po katerem mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
SZ člen 22, 145, 22, 145, 22, 145. ZIZ člen 23, 23.
izterjava stroškov upravljanja - pogodba o prenosu nalog za upravljanje - aktivna legitimacija
Tožeča stranka obstoja pogodbe o prenosu nalog za pooblaščeno organizacijo, ni dokazala, zato ne more v tem postopku uspešno v svojem imenu izterjevati stroškov od toženke.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ustrezna zaposlitev
Delodajalec delavcu z namenom, da mu zagotovi drugo delo ali pa zaposlitev pod spremenjenimi pogoji v smislu 3.odstavka 88. člena ZDR, ni dolžan ponuditi dela, za opravljanje katerega se zahteva višja stopnja strokovne izobrazbe, kot je določena za opravljanje dela, ki ga je delavec opravljal pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, čeprav je delavčeva dejanska izobrazba višja od zahtevane za delovno mesto, na katerem je delal po pogodbi o zaposlitvi, ki jo je delodajalec odpovedal (delavec je bil zaposlen na delovnem mestu, za katero se je zahtevala IV. stopnja izobrazbe, imel pa je V. stopnjo izobrazbe).
V ZPP je predviden le vrstni red odločanja o tako postavljenih zahtevkih, ne pa tudi vrstni red njihovega obravnavanja. Sukcesivnost pri odločanju o obeh zahtevkih (primarno in podrejeno postavljenem) ne pomeni, da je izključeno skupno razpravljanje.
Zgolj dejstvo, da prvostopno sodišče ni odločilo o umiku tožbe po podrejenem tožbenem zahtevku, še ne dokazuje, da tega ni obravnavalo. Tudi tega ne dokazuje priglašena intervencija Z. T. ter dejstvo, da s priglasitvijo stranske intervencije ni uspela.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 333, 105a, 105a/1, 105a/2, 333.
dokazilo o plačilu dolžne sodne takse - predlog za oprostitev - izpodbijanje pravnomočne odločitve
Tožeči stranki v pritožbi procesne in materialne pravilnosti izpodbijanega sklepa niti ne izpodbijata. Z razlogi dejansko napadata pravilnost že pravnomočnih odločitev o utemeljenosti zavrnitve njunega predloga za oprostitev stroškov postopka. Zato s temi in takimi pritožbenimi navedbami ne moreta biti uspešni.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - formulacija zahtevka
Formulacija zahtevka za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju se formalno res glasi kot ugotovitveni zahtevek, ki pa to po vsebini ni, saj gre dejansko za uveljavljanje tega, da določena pravna dejanja tožnika nimajo učinka proti stečajni masi tožnika v stečaju.
Zakoniti zastopnik tožnika je stečajni upravitelj, ki ga je postavilo sodišče. Če ta ne prebiva v kraju, v katerem je sedež stečajnega dolžnika, mu je treba stroške za prihod na sodišče vsekakor priznati.
pogodba o poslovnem sodelovanju - odpoved pogodbe - razlaga nejasnih določil pogodbe
Res je sicer, da je v primeru, če je besedilo pogodbe sestavila tožena stranka, treba nejasna določila razlagati v korist tožeče stranke, kot to določa 83.čl. OZ, vendar pa je treba pri tem upoštevati jasno določilo 1.odst. 82.čl. OZ, po katerem se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo, v konkretnem primeru pa ne gre za nejasno določilo, ki bi potrebovalo kakršnokoli dodatno tolmačenje.
ZOR člen 154, 154/2, 154, 154/2. UZITUL člen 1, 1.
nevarna dejavnost - izvedba vojaške vaje - pasivna legitimacija rs kot pravne naslednice sfrj
Po določbi 1. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, je Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z Ustavo SRS in Ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ. Ker je Slovenija tedaj prenesla svojo pravico do varovanja in branjenja neodvisnosti, suverenosti in teritorialne neokrnjenosti tudi na JLA, kot skupno federalno oboroženo silo vseh narodov in narodnosti takratne federacije oz. na organ SFRJ, so bile enote JLA, ki so delovale na območju takratne SR Slovenije, tudi njene vojaške enote (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 699/95 z dne 24.6.1997). Zato ni moč sprejeti pritožbene navedbe, da je bila JLA zgolj zvezna in ne tudi slovenska vojska. Na podlagi teh ugotovitev se zato izkaže, da je izpodbijani zaključek o odškodninski odgovornosti naše države na podlagi 1. čl. citiranega ustavnega zakona povsem pravilen.
Ker je sodišče ugotovilo, da je bila med tožečo stranko in družbo M.M. sklenjena kupoprodajna pogodba po kateri je tožeča stranka prodala tej družbi pohištvo, obveznost plačila kupnine pa je bila z novo pogodbo prenovljena v obveznost vrniti posojilo, ima pritožba prav, da je za odločitev, ali je tožena stranka dolžna vrniti posojilo, bistven odgovor na vprašanje, ali je tožeča stranka svojo obveznost iz posojilne pogodbe izpolnila.
Gre za očitno pisno pomoto. Stroške je v tem postopku priglasila le tožeča stranka. Tožena stranka stroškov sploh ni priglasila. Zato in ker tudi z nekorektnim sklicevanjem na zapisnik naroka, v katerem je izrecno navedeno, da tožena stranka pripoznava v celoti tožeči stranki tudi stroške postopka, je pritožba popolnoma neutemeljena.
asignacijska pogodba – nakazilo – razmerje med prejemnikom in nakazancem – ugovori nakazanca
Zaveza asignata je samostojna zaveza napram asignatarju, povsem ločena od temeljnega posla, ki sta ga sklenila asignat in asignant, torej neodvisna od kritnega razmerja med asignantom in asignatom ter valutnega razmerja med asignantom in asignatarjem. Zato asignat ne more zoper asignatarja uveljavljati ugovora iz temeljnega pravnega razmerja, lahko pa zoper njega uveljavlja tiste ugovore, ki se nanašajo na veljavnost sprejema, ugovore, ki temeljijo na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, ter ugovore, ki jih ima osebno proti njemu. Ugovori, ki temelje na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, so npr. ugovori, da je bil sprejem vezan na pogoj ali rok.
Prvostopno sodišče pravilno poudarja, da je za presojo pravne narave pogodbe odločilna njena vsebina in ne njeno poimenovanje, česar ne spremeni dejstvo, da je podpisana s strani vseh pogodbenih strank. Temeljni pogoj za sklenitev verižne kompenzacije je, da je krog njenih udeležencev sklenjen, to je, da je vsak od njih imel terjatev do predhodnika (oziroma v obrnjenem vrstnem redu do naslednika).