OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077331
ZOR člen 49, 105, 105/1, 399, 399/3. OZ člen 65, 1060. ZPP člen 224, 224/1, 286, 286/1, 286/4.
pogodba v notarskem zapisu – javna listina – ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – prevara – pogodba o ugotovitvi obstoja dolga – ničnost pogodbenega določila – obresti od tuje valute - nedopustna pripoznava dolga
Z navajanjem, da je posel sklenil pod prevaro, tožnik ne more izposlovati ničnosti pogodbe oziroma sporazuma, prevara predstavlja razlog za njeno izpodbojnost.
Notarski zapis je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje ali določa.
Ni sporno, da je bil posojeni znesek v tuji valuti, zato od glavnice ne tečejo zakonske zamudne obresti. Za obveznosti, izražene v tujih valutah, se uporablja določilo tretjega odstavka 399. člena ZOR in ker gre v konkretnem primeru za razmerje med posamezniki, je obrestna mera enaka obrestni meri, ki se v kraju izpolnitve plačuje za devizne vloge na vpogled.
sprememba tožbe – umik tožbe – odločitev sodišča med postopkom – zahteva stranke – pravica do izjave – zastopanje – naknadna odobritev pravdnih dejanj
Načeloma sodišče ni dolžno med postopkom odločati o spremembah tožbe in skrčitvah tožbenega zahtevka, ki jih lahko stranke vlagajo do konca glavne obravnave. Vendar pa je to dolžno storiti, če stranke to zahtevajo, ali če ni jasno med postopkom, o kakšnem zahtevku teče pravda, torej kaj šteje za umik ali delni umik zahtevka in kaj za dovoljeno spremembo tožbe, saj v nasprotnem primeru pravdnim strankam (toženim strankam) ni omogočena pravica do izjave.
ZPP člen 318, 318/3, 318/4, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-14. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – skupno premoženje kot enotni pojem – ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot – vlaganja v nepremičnino – civilna delitev skupnega premoženja – izplačilo v denarju
Tožnica je s tožbo zahtevala ugotovitev, da v skupno premoženje poleg premičnin (kmetijski stroji) sodi tudi delež na nepremičnini na podlagi skupnih vlaganj, podredno pa izplačilo teh vlaganj v denarju. Tožba je glede podrednega zahtevka sklepčna in tožnici ni mogoče odreči sodnega varstva, četudi gre dejansko že za odločanje o civilni delitvi skupnega premoženja, ki se praviloma opravi v drugem postopku.
Pomen premičnin, ki jih imajo skupne premičnine za zaščiteno kmetijo, bo lahko relevantna okoliščina pri delitvi tega premoženja. Na samo ugotovitev obstoja skupnega premoženja pa ne vpliva.
OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076046
URS člen 15, 35, 37, 37/1, 39, 39/1, 39/2. OZ člen 134.
komunikacijska zasebnost – pričakovano polje zasebnosti – elektronski nabiralnik – vdiranje v elektronski nabiralnik – javna oseba – fishing expedition
Slepo nedovoljeno vdiranje v elektronski nabiralnik (t.i. fishing expedition) je absolutno nedopustno. To velja tako za vdiranje prek računalniškega sistema, kakor za vdiranje prek tehničnih sredstev v stvarnem pojavnem svetu. Edino merilo je merilo pričakovanega polja zasebnosti.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka - smotrnost prekinitve postopka – dolžnost opredelitve do navedb – pravica do izjave
Pri odločanju o tem, ali naj postopek prekine ali naj predhodno vprašanje reši samo, sodišče nima diskrecijske pravice. Ravnati se mora po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod je pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve. Tožniku so bili šele z odločbo ZPIZ z dne 4. 4. 2007 znani vsi elementi škode (izguba na zaslužku), zato zahtevek ni zastaran (do vložitve tožbe 26. 3. 2010 še ni potekel triletni zastaralni rok).
Tožena stranka je uspela dokazati, da so bila izpodbijana plačila opravljena v rokih, ki so bili med pravdnima strankama dogovorjeni in ki so med njima veljali za običajne. S tem pa je skladno z drugim odstavkom 272. člena ZFPPIPP izpodbita domneva o obstoju objektivnega pogoja izpodbijanja iz 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP in se sodišču zato ni treba nadalje ukvarjati z vprašanji ali je prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja tožene stranke.
ZPP člen 154, 154/3. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102.
stroški postopka – neznaten uspeh – nagrada odvetniku – nov postopek pred sodiščem prve stopnje
V primeru, ko je odločba razveljavljena, zadeva pa vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek, je odvetnik upravičen do nagrade tudi za zastopanje v ponovljenem postopku.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059956
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 14, 299, 299/2.
vezanost pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – razžalitev – identično dejansko stanje
Če določeno dejanje utemeljuje sklep o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, je potem še toliko bolj gotovo, da iz istega dejanja izvira tudi (strožja) civilna odgovornost. Vezanost na kazensko sodbo pomeni, da sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odškodninske obveznosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. To so ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze med določenim ravnanjem in nastankom določene posledice ter glede nastanka prepovedane posledice.
napotitveni sklep zapuščinskega sodišča – spor o obsegu zapuščine – res iudicata – zavrženje tožbe – pravni interes – nujni delež – obračunska vrednost zapuščine
Pravnomočno zaključek postopek, v katerem je tožnica (deloma) uspela z zahtevkom, da določene premičnine (oprema) sodijo v zapuščino po pokojnem, ne preprečujejo pravde, v kateri tožnica uveljavlja, da je toženec od zapustnika kot darilo dobil druge predmete (vozila in nepremičnine), kar naj se upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine kot podlago za izračun njenega nujnega deleža.
Ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine je pogojena z ugotovitvijo, katera razpolaganja zapustnika so dejansko predstavljala darila in kakšna je njihova vrednost. Tožnica s tožbo zahteva prvo navedeno ugotovitev in ima iz navedenih razlogov zanjo pravni interes oziroma korist.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065304
OZ člen 5, 6, 619. ZGD-1 člen 33. ZPP člen 98, 98/6.
podjemna pogodba – dokazna ocena – načelo vestnosti in poštenja – skrbnost – zastopanje strank pred sodiščem – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – prokura – prokurist kot pooblaščenec – naknadna odobritev procesnih dejanj
Prokurist je pooblaščenec gospodarske družbe in ne njen zakoniti zastopnik, kar pomeni, da za opravljanje procesnih dejanj potrebuje pooblastilo zakonitega zastopnika družbe.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja mladoletnih otrok – višina preživnine – ocena denarnih potreb – upoštevanje otroškega dodatka – porazdelitev preživninskega bremena – zvišanje preživnine
Otroški dodatek ni namenjen znižanju preživninskega bremena preživninskih zavezancev. Izjema so primeri, ko preživninski zavezanec nima na razpolago (dovolj) finančnih sredstev za kritje osnovnih (nujnih) preživninskih potreb otroka.
nepremoženjska škoda – duševne bolečine – posebno težka invalidnost – posredni oškodovanci
Pri poškodovancu je podana posebno težka invalidnost, ki se odraža v njegovem spremenjenem (neprimernem) obnašanju in razmišljanju, na stopnji otroka, ki so mu pomembne le lastne potrebe. Ni zmožen samostojnega življenja in potrebuje 24 uren nadzor in oskrbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077345
OZ člen 436, 436/1, 458, 458/1. SZ-1 člen 3. ZGO-1 člen 5. ZPP člen 339, 339/2-15.
odgovornost za stvarne napake – prehod nevarnosti – obvestilo o napakah – sanacija napak – narava napak – primeren rok za odpravo – obligacija uspeha – ugotovitev v nasprotju z listinami v spisu
Prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne. Nevarnost preide na kupca z izročitvijo stvari. Gre za obligacijsko in ne stvarno pravno izročitev. Nevarnost preide na kupca v trenutku izročitve (v posest) in neodvisno od trenutka prehoda lastninske pravice.
Stranka, ki je po obvestilu o napakah pristopila k sanaciji teh napak, se ne more več utemeljeno sklicevati na dejstvo, da z napakami ni bila pravočasno in pravilno seznanjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0077332
OZ člen 131, 154, 186, 186/1, 186/3. ZVCP-1 člen 52.
prometna nesreča – premikajoča se motorna vozila – obstoj odškodninske odgovornosti – mirujoči viličar – predvidljiva ovira – nepravilno ravnanje – nevarna situacija – več oseb odgovornih za isto škodo – adekvatna vzročna zveza
Splošno izhodišče je, da za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Vendar pa se v primeru, kot je obravnavan, ko je škodo povzročilo več oseb, ki so delovale neodvisno ena od druge (brez skupnega namena povzročiti škodo), lahko posamezni povzročitelj škode v razmerju do oškodovanca (delno) razbremeni odškodninske odgovornosti v delu, za katerega dokaže, da je k škodi prispeval drug povzročitelj.
Res ni običajno, da se kdo zaleti v oviro velikih dimenzij, ki je vidna že najmanj 120 metrov prej, vendar za obstoj adekvatne vzročne zveze zadošča, da je ravnanje povzročitelja (toženca) povečalo možnost nastanka škode.
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – nesreča pri delu – varstvo pri delu
Delovanje tožnika, ko je na delovišču pri prenašanju višine v ploh zabil žebelj, nanj pripel vrvico in jo napel, da bi lahko zabil žebelj še na drugem koncu, ne predstavlja nevarne dejavnosti, kljub posledici, da se je pri tem žebelj izruval iz ploha in priletel tožniku v oko.
Tožnik ni uspel dokazati, da je do nesreče prišlo zato, ker je delodajalec zanemaril predpise iz varstva pri delu oziroma ravnal v nasprotju s svojimi dolžnostmi, zato ni podana niti krivdna odgovornost za nastalo škodo.
nekonkretiziran ugovor - konkretno prerekanje navedb stranke - nesporne trditve - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva
Sodišče prve stopnje ugotavlja dejansko stanje v okviru trditev obeh pravdnih strank. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zmogla zgolj pavšalni in nekonkretiziran ugovor, nato pa ni več konkretno prerekala navedb tožeče stranke, je sodišče prve stopnje smelo trditve tožeče stranke šteti kot nesporne glede na 214. člen ZPP. Ob nespornih trditvah tožeče stranke pa sodišču prve stopnje dejanskega stanja sploh ne bi bilo potrebno ugotavljati na podlagi izvedbe dokazov.
Ker mora sodišče premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke presojati v času, ko odloča o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, je pritožbeno sodišče pri odločanju upoštevalo tudi dodatno predložene dokaze in iz njih izhajajoče spremenjeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožeče stranke, saj jih brez svoje krivde ni mogla predložiti prej.
Dejstvo insolventnosti še ne daje podlage za oprostitev plačila sodne takse, sicer bi bila ta okoliščina predvidena kot taksna oprostitev v 10. členu ZST-1.
Sodišče se izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, če je ugovor podan najkasneje v odgovoru na tožbo in če nato (sodišče) to stori do razpisa glavne obravnave.