Trditve o dejstvih, ki niso pravno, temveč zgolj dokazno pomembne, lahko utemeljijo zaključek o pravno odločilnem dejstvu zgolj v primeru, da tvorijo konsistentno celoto.
Vprašanje izbora indicev (torej dokazno in ne tudi pravno odločilnih dejstev), ki jih bo sodišče vključilo v svojo dokazno oceno, je stvar proste dokazne ocene. Pravilnost ravnanja sodišča prve stopnje, ki določenih indicev v svojo oceno ni zaobjelo, niti ni posebej izvajalo dokazov za njihovo ugotovitev, je povržena predvsem presoji vsebinske prepričljivosti dokazne ocene.
Dovolitev izvršbe na podlagi listine, ki ni bila verodostojna, predstavlja kršitev izvršilnega postopka, ki ne more imeti vpliva na pravdni postopek.
OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076046
URS člen 15, 35, 37, 37/1, 39, 39/1, 39/2. OZ člen 134.
komunikacijska zasebnost – pričakovano polje zasebnosti – elektronski nabiralnik – vdiranje v elektronski nabiralnik – javna oseba – fishing expedition
Slepo nedovoljeno vdiranje v elektronski nabiralnik (t.i. fishing expedition) je absolutno nedopustno. To velja tako za vdiranje prek računalniškega sistema, kakor za vdiranje prek tehničnih sredstev v stvarnem pojavnem svetu. Edino merilo je merilo pričakovanega polja zasebnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077345
OZ člen 436, 436/1, 458, 458/1. SZ-1 člen 3. ZGO-1 člen 5. ZPP člen 339, 339/2-15.
odgovornost za stvarne napake – prehod nevarnosti – obvestilo o napakah – sanacija napak – narava napak – primeren rok za odpravo – obligacija uspeha – ugotovitev v nasprotju z listinami v spisu
Prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne. Nevarnost preide na kupca z izročitvijo stvari. Gre za obligacijsko in ne stvarno pravno izročitev. Nevarnost preide na kupca v trenutku izročitve (v posest) in neodvisno od trenutka prehoda lastninske pravice.
Stranka, ki je po obvestilu o napakah pristopila k sanaciji teh napak, se ne more več utemeljeno sklicevati na dejstvo, da z napakami ni bila pravočasno in pravilno seznanjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0077332
OZ člen 131, 154, 186, 186/1, 186/3. ZVCP-1 člen 52.
prometna nesreča – premikajoča se motorna vozila – obstoj odškodninske odgovornosti – mirujoči viličar – predvidljiva ovira – nepravilno ravnanje – nevarna situacija – več oseb odgovornih za isto škodo – adekvatna vzročna zveza
Splošno izhodišče je, da za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Vendar pa se v primeru, kot je obravnavan, ko je škodo povzročilo več oseb, ki so delovale neodvisno ena od druge (brez skupnega namena povzročiti škodo), lahko posamezni povzročitelj škode v razmerju do oškodovanca (delno) razbremeni odškodninske odgovornosti v delu, za katerega dokaže, da je k škodi prispeval drug povzročitelj.
Res ni običajno, da se kdo zaleti v oviro velikih dimenzij, ki je vidna že najmanj 120 metrov prej, vendar za obstoj adekvatne vzročne zveze zadošča, da je ravnanje povzročitelja (toženca) povečalo možnost nastanka škode.
nepremoženjska škoda – duševne bolečine – posebno težka invalidnost – posredni oškodovanci
Pri poškodovancu je podana posebno težka invalidnost, ki se odraža v njegovem spremenjenem (neprimernem) obnašanju in razmišljanju, na stopnji otroka, ki so mu pomembne le lastne potrebe. Ni zmožen samostojnega življenja in potrebuje 24 uren nadzor in oskrbo.
povračilo pravdnih stroškov – sosporniki – stroškovni zavezanci – skupno zastopanje – umik tožbe – pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov – stroški fotokopij
Odvetnik je za vsakega izmed tožencev opravil različna procesna dejanja. Skupno je bilo le njuno zastopanje na naroku dne 5.1.2012, a tudi ta strošek ne odpade na oba. Zoper prvo toženko so bili namreč že pred tem izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato strošek njenega zastopanja na naroku ni bil potreben. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da gre za stroške (zgolj) drugega toženca (in ne tudi prve toženke).
Ker toženec stroška za izdelavo in izročitev dokumentov ni določno opredelil, saj ni navedel števila kopij oziroma datotek, niti ga ni izkazal, do njegove povrnitve ni upravičen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0065317
OZ člen 56, 56/1, 56/3, 1013. ZGD-1 člen 635.
poroštvo - poroštvena pogodba - poroštvena izjava - domneva o popolnosti listine - sočasni ustni dogovor - trditveno in dokazno breme - statusno preoblikovanje - konstitutivnost vpisa v sodni register - prenos premoženja - aktivna legitimacija - procesna legitimacija
Z vpisom v sodni register so nastopili pravni učinki, tj. prehod premoženja podružnice na tožečo stranko (konstitutiven učinek vpisa v sodni register). Tudi če bi držale navedbe toženca, da je v postopku oddelitve poslovanja slovenske podružnice za prevzem v tožečo stranko prišlo do napak, to ne more izničiti učinka vpisa v sodni register, ki je v prenosu premoženja na tožečo stranko. Pravne posledice statusnega preoblikovanja, ki nastopijo z vpisom v sodni register, so namreč tako obsežne in daljnosežne, da je onemogočeno morebitno vzpostavljanje prejšnjega stanja oziroma tistega stanja, ki je obstajalo pred vpisom preoblikovanja v sodni register.
Skladno s 1013. členom OZ poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Del porokove izjave, ki njegov položaj olajšuje, pa je veljaven tudi, če je dan v ustni obliki. V skladu z zakonsko domnevo o popolnosti listine je dokazno breme na tistemu, ki ustno olajševalno zavezo zatrjuje.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0076066
ZPP člen 356.
dodelitev zadeve drugemu sodniku – zaščitena kmetija – ZDKG – podržavljeno zemljišče – kmetijsko gozdarska enota – podržavljenje v letu 1960
Sodišče mora ugotoviti, ali so v denacionalizaciji vrnjene nepremičnine pred podržavljenjem v letu 1960 sodile v sklop kmetije pokojnega A. L.. Prav od tega, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetiji oziroma kmetijsko gozdarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija, je odvisno na podlagi katerega zakona – ZD ali ZDKG.
Sodišče druge stopnje je odločilo, da se opravi zapuščinska obravnava pred drugim sodnikom glede na to, da je sodnik sodišča prve stopnje že dvakrat zavzel stališče, da uporaba določb ZDKG ne pride v poštev in kljub jasnim napotkom višjega sodišča ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev, ki bi višjemu sodišču omogočila spremembo izpodbijanega sklepa.
Odmera pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi zloma desne golenice v končnem delu.
sprememba tožbe – umik tožbe – odločitev sodišča med postopkom – zahteva stranke – pravica do izjave – zastopanje – naknadna odobritev pravdnih dejanj
Načeloma sodišče ni dolžno med postopkom odločati o spremembah tožbe in skrčitvah tožbenega zahtevka, ki jih lahko stranke vlagajo do konca glavne obravnave. Vendar pa je to dolžno storiti, če stranke to zahtevajo, ali če ni jasno med postopkom, o kakšnem zahtevku teče pravda, torej kaj šteje za umik ali delni umik zahtevka in kaj za dovoljeno spremembo tožbe, saj v nasprotnem primeru pravdnim strankam (toženim strankam) ni omogočena pravica do izjave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077331
ZOR člen 49, 105, 105/1, 399, 399/3. OZ člen 65, 1060. ZPP člen 224, 224/1, 286, 286/1, 286/4.
pogodba v notarskem zapisu – javna listina – ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – prevara – pogodba o ugotovitvi obstoja dolga – ničnost pogodbenega določila – obresti od tuje valute - nedopustna pripoznava dolga
Z navajanjem, da je posel sklenil pod prevaro, tožnik ne more izposlovati ničnosti pogodbe oziroma sporazuma, prevara predstavlja razlog za njeno izpodbojnost.
Notarski zapis je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje ali določa.
Ni sporno, da je bil posojeni znesek v tuji valuti, zato od glavnice ne tečejo zakonske zamudne obresti. Za obveznosti, izražene v tujih valutah, se uporablja določilo tretjega odstavka 399. člena ZOR in ker gre v konkretnem primeru za razmerje med posamezniki, je obrestna mera enaka obrestni meri, ki se v kraju izpolnitve plačuje za devizne vloge na vpogled.
Sodišče se izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, če je ugovor podan najkasneje v odgovoru na tožbo in če nato (sodišče) to stori do razpisa glavne obravnave.
Za presojo, ali je dolžnik izpolnil obveznost oz. spoštoval prepoved, naloženo z začasno odredbo, ni odločilen le trenutek odločanja o upnikovi vlogi, s katero obvesti sodišče o kršitvi izdane začasne odredbe.
Zaključek sodišča, da spornih člankov, fotografij, videoposnetkov in komentarjev „povprečen uporabnik spletnih strani ne more najti“, vzbuja dvom o pravilnosti predhodne ugotovitve, da se sporna besedila na spletni strani ne pojavljajo, saj daje vtis, kot da jih nadpovprečen uporabnik lahko najde.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059956
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 14, 299, 299/2.
vezanost pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – razžalitev – identično dejansko stanje
Če določeno dejanje utemeljuje sklep o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, je potem še toliko bolj gotovo, da iz istega dejanja izvira tudi (strožja) civilna odgovornost. Vezanost na kazensko sodbo pomeni, da sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odškodninske obveznosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. To so ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze med določenim ravnanjem in nastankom določene posledice ter glede nastanka prepovedane posledice.
Ker tožnikova terjatev do toženca še ni zapadla, utemeljenost zahtevka glede izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj oziroma izbrisne tožbe ni verjetno izkazana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077339
OZ člen 179. ZPP člen 254.
odškodnina za nematerialno škodo – pravična denarna odškodnina – izvedensko mnenje – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Zgolj nestrinjanje z ugotovitvami sodnega izvedenca še ni razlog za postopanje po 254. členu ZPP.
Za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko odškodnina prisodi le izjemoma, če so bolečine močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Sicer se začasne omejitve upoštevajo v okviru odškodnine za telesne bolečine.
Tožena stranka je uspela dokazati, da so bila izpodbijana plačila opravljena v rokih, ki so bili med pravdnima strankama dogovorjeni in ki so med njima veljali za običajne. S tem pa je skladno z drugim odstavkom 272. člena ZFPPIPP izpodbita domneva o obstoju objektivnega pogoja izpodbijanja iz 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP in se sodišču zato ni treba nadalje ukvarjati z vprašanji ali je prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja tožene stranke.
napotitveni sklep zapuščinskega sodišča – spor o obsegu zapuščine – res iudicata – zavrženje tožbe – pravni interes – nujni delež – obračunska vrednost zapuščine
Pravnomočno zaključek postopek, v katerem je tožnica (deloma) uspela z zahtevkom, da določene premičnine (oprema) sodijo v zapuščino po pokojnem, ne preprečujejo pravde, v kateri tožnica uveljavlja, da je toženec od zapustnika kot darilo dobil druge predmete (vozila in nepremičnine), kar naj se upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine kot podlago za izračun njenega nujnega deleža.
Ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine je pogojena z ugotovitvijo, katera razpolaganja zapustnika so dejansko predstavljala darila in kakšna je njihova vrednost. Tožnica s tožbo zahteva prvo navedeno ugotovitev in ima iz navedenih razlogov zanjo pravni interes oziroma korist.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 383a, 383a/2, 383a/3, 383a/4, 383a/5, 383a/6.
zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja – predujem – zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
V primeru, če pristojni organ za brezplačno pravno pomoč zavrne prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, mora sodišče izdati sklep, s katerim zavrže predlog za začetek postopka osebnega stečaja.