napotitveni sklep zapuščinskega sodišča – spor o obsegu zapuščine – res iudicata – zavrženje tožbe – pravni interes – nujni delež – obračunska vrednost zapuščine
Pravnomočno zaključek postopek, v katerem je tožnica (deloma) uspela z zahtevkom, da določene premičnine (oprema) sodijo v zapuščino po pokojnem, ne preprečujejo pravde, v kateri tožnica uveljavlja, da je toženec od zapustnika kot darilo dobil druge predmete (vozila in nepremičnine), kar naj se upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine kot podlago za izračun njenega nujnega deleža.
Ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine je pogojena z ugotovitvijo, katera razpolaganja zapustnika so dejansko predstavljala darila in kakšna je njihova vrednost. Tožnica s tožbo zahteva prvo navedeno ugotovitev in ima iz navedenih razlogov zanjo pravni interes oziroma korist.
Ker tožnikova terjatev do toženca še ni zapadla, utemeljenost zahtevka glede izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj oziroma izbrisne tožbe ni verjetno izkazana.
Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod je pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve. Tožniku so bili šele z odločbo ZPIZ z dne 4. 4. 2007 znani vsi elementi škode (izguba na zaslužku), zato zahtevek ni zastaran (do vložitve tožbe 26. 3. 2010 še ni potekel triletni zastaralni rok).
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – nesreča pri delu – varstvo pri delu
Delovanje tožnika, ko je na delovišču pri prenašanju višine v ploh zabil žebelj, nanj pripel vrvico in jo napel, da bi lahko zabil žebelj še na drugem koncu, ne predstavlja nevarne dejavnosti, kljub posledici, da se je pri tem žebelj izruval iz ploha in priletel tožniku v oko.
Tožnik ni uspel dokazati, da je do nesreče prišlo zato, ker je delodajalec zanemaril predpise iz varstva pri delu oziroma ravnal v nasprotju s svojimi dolžnostmi, zato ni podana niti krivdna odgovornost za nastalo škodo.
stroški upravljanja - aktivna legitimacija upravnika – prenehanje pogodbe o upravljanju - pravdni stroški – stroškovnik - nagrada za narok
S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa materialnopravna upravičenja iz pogodbe in prenehajo tudi vsa njegova morebitna pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti.
Za obrazložitev pravdnih stroškov zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini se prizna.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka - smotrnost prekinitve postopka – dolžnost opredelitve do navedb – pravica do izjave
Pri odločanju o tem, ali naj postopek prekine ali naj predhodno vprašanje reši samo, sodišče nima diskrecijske pravice. Ravnati se mora po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
zahteva za oceno ustavnosti – prekinitev postopka – odločitev Ustavnega sodišča – razveljavljena pravna podlaga
Ker izpodbijani sklep temelji na protiustavni ter s strani Ustavnega sodišča razveljavljeni pravni podlagi, je na dlani tudi odločitev pritožbenega sodišča.
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076041
ZVCP-1 člen 119. ZOZP člen 7. ZPP člen 215.
regres zavarovalnice – vzročna zveza - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastankom škode – dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - prehod dokaznega bremena
Z ugotovitvijo, da je alkoholni opoj vplival na toženčeve psihofizične sposobnosti (prizadete sposobnosti zaznavanja, razumevanja, nekritičnosti do nevarnosti), je dokazno breme, ki je sicer na tožeči stranki, glede vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nastankom škode, prevaljeno na toženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0077352
OZ člen 83, 921 - 963.
pogodba o zavarovanju nepremičnine in premičnin – škodni dogodek – zavarovalni primer - poplava – vdor talne vode – zavarovalno kritje – razlaga pogodbenega določila – formularna pogodba
Poplavna voda s travnikov oziroma kmetijskih zemljišč je začela vdirati v tožnikovo klet zaradi dviga podtalnice. Slednje pomeni, da je prišlo do zavarovalnega primera, saj je po zavarovalnih pogojih krita škoda za poplavo tudi v primeru talne vode, če se je pojavila zaradi poplavljanja zemljišč v neposredni bližini zavarovanih stvari.
preživninski zahtevek – določitev preživnine – potrebe otroka – nadstandardne potrebe – zmožnosti staršev – ugotovitev očetovstva
Celo v primerih, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje nadstandardnih potreb, je potrebno le-te upoštevati v razumnem razmerju oziroma obsegu.
Preživnina se lahko zahteva od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. Od tega trenutka dalje pa se lahko zahteva ne glede na to, ali je bilo očetovstvo priznano oziroma ugotovljeno šele tekom preživninske pravde.
ZPP člen 318, 318/3, 318/4, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-14. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – skupno premoženje kot enotni pojem – ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot – vlaganja v nepremičnino – civilna delitev skupnega premoženja – izplačilo v denarju
Tožnica je s tožbo zahtevala ugotovitev, da v skupno premoženje poleg premičnin (kmetijski stroji) sodi tudi delež na nepremičnini na podlagi skupnih vlaganj, podredno pa izplačilo teh vlaganj v denarju. Tožba je glede podrednega zahtevka sklepčna in tožnici ni mogoče odreči sodnega varstva, četudi gre dejansko že za odločanje o civilni delitvi skupnega premoženja, ki se praviloma opravi v drugem postopku.
Pomen premičnin, ki jih imajo skupne premičnine za zaščiteno kmetijo, bo lahko relevantna okoliščina pri delitvi tega premoženja. Na samo ugotovitev obstoja skupnega premoženja pa ne vpliva.
Trditve o dejstvih, ki niso pravno, temveč zgolj dokazno pomembne, lahko utemeljijo zaključek o pravno odločilnem dejstvu zgolj v primeru, da tvorijo konsistentno celoto.
Vprašanje izbora indicev (torej dokazno in ne tudi pravno odločilnih dejstev), ki jih bo sodišče vključilo v svojo dokazno oceno, je stvar proste dokazne ocene. Pravilnost ravnanja sodišča prve stopnje, ki določenih indicev v svojo oceno ni zaobjelo, niti ni posebej izvajalo dokazov za njihovo ugotovitev, je povržena predvsem presoji vsebinske prepričljivosti dokazne ocene.
Dovolitev izvršbe na podlagi listine, ki ni bila verodostojna, predstavlja kršitev izvršilnega postopka, ki ne more imeti vpliva na pravdni postopek.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059956
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 14, 299, 299/2.
vezanost pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – razžalitev – identično dejansko stanje
Če določeno dejanje utemeljuje sklep o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, je potem še toliko bolj gotovo, da iz istega dejanja izvira tudi (strožja) civilna odgovornost. Vezanost na kazensko sodbo pomeni, da sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odškodninske obveznosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. To so ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze med določenim ravnanjem in nastankom določene posledice ter glede nastanka prepovedane posledice.
premoženjska razmerja med zakonci – razveza zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca – obligacijski zahtevek
Tožnica je z denarnimi vložki iz posebnega premoženja povečevala vrednost skupnega premoženja, ki je bil namenjen tudi za kritje stroškov adaptacije nepremičnin v lasti toženca, zato gre za skupno terjatev iz naslova skupnega premoženja do posebnega premoženja toženca.
nekonkretiziran ugovor - konkretno prerekanje navedb stranke - nesporne trditve - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva
Sodišče prve stopnje ugotavlja dejansko stanje v okviru trditev obeh pravdnih strank. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zmogla zgolj pavšalni in nekonkretiziran ugovor, nato pa ni več konkretno prerekala navedb tožeče stranke, je sodišče prve stopnje smelo trditve tožeče stranke šteti kot nesporne glede na 214. člen ZPP. Ob nespornih trditvah tožeče stranke pa sodišču prve stopnje dejanskega stanja sploh ne bi bilo potrebno ugotavljati na podlagi izvedbe dokazov.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – napaka v naslovu na ovojnici vloge
Stališče, da ravnanje tožnikove odvetnice, ki je pošiljko, namenjeno sodišču na Jesenicah, naslovila s pošto Mojstrane, ni bilo dovolj skrbno in da gre zato za očitno neupravičen razlog, ki preprečuje ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, je napačno.