ZPP člen 318, 318/3, 318/4, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-14. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – skupno premoženje kot enotni pojem – ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot – vlaganja v nepremičnino – civilna delitev skupnega premoženja – izplačilo v denarju
Tožnica je s tožbo zahtevala ugotovitev, da v skupno premoženje poleg premičnin (kmetijski stroji) sodi tudi delež na nepremičnini na podlagi skupnih vlaganj, podredno pa izplačilo teh vlaganj v denarju. Tožba je glede podrednega zahtevka sklepčna in tožnici ni mogoče odreči sodnega varstva, četudi gre dejansko že za odločanje o civilni delitvi skupnega premoženja, ki se praviloma opravi v drugem postopku.
Pomen premičnin, ki jih imajo skupne premičnine za zaščiteno kmetijo, bo lahko relevantna okoliščina pri delitvi tega premoženja. Na samo ugotovitev obstoja skupnega premoženja pa ne vpliva.
padec v savni – krivdna odgovornost – standard potrebne skrbnosti
Standard potrebne skrbnosti izvajalca neke dejavnosti je vselej povezan s tem, v kolikšni meri lahko uporabniki sami prepoznajo nevarnosti in se jim izognejo ali jih odvrnejo z lastnim skrbnim ravnanjem. Manj ko je nevarnost očitna, večja mora biti skrbnost izvajalca dejavnosti in obratno.
Sodišče je prestrogo tolmačilo standard zahtevane skrbnosti, ko je zavarovancu toženke očitalo, da ni zagotovil vseh ukrepov za varno sestopanje s polic v savni. Osvetljenost v savni je bila namreč ustrezna, za sestopanje s sicer gladkih polic pa so nameščeni stebri za oprijemanje, zato ni podlage za njegovo odškodninsko odgovornost.
oprostitev plačila sodne takse – brezposelnost – preverjanje izjave o premoženjskem stanju – pridobitev uradnih podatkov – vpogled v sodni spis
Kot primeren način za pridobitev potrebnih podatkov pri preverjanju resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju je zagotovo mogoče šteti tudi vpogled v spis (kateregakoli) sodišča.
Trditve o dejstvih, ki niso pravno, temveč zgolj dokazno pomembne, lahko utemeljijo zaključek o pravno odločilnem dejstvu zgolj v primeru, da tvorijo konsistentno celoto.
Vprašanje izbora indicev (torej dokazno in ne tudi pravno odločilnih dejstev), ki jih bo sodišče vključilo v svojo dokazno oceno, je stvar proste dokazne ocene. Pravilnost ravnanja sodišča prve stopnje, ki določenih indicev v svojo oceno ni zaobjelo, niti ni posebej izvajalo dokazov za njihovo ugotovitev, je povržena predvsem presoji vsebinske prepričljivosti dokazne ocene.
Dovolitev izvršbe na podlagi listine, ki ni bila verodostojna, predstavlja kršitev izvršilnega postopka, ki ne more imeti vpliva na pravdni postopek.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0076066
ZPP člen 356.
dodelitev zadeve drugemu sodniku – zaščitena kmetija – ZDKG – podržavljeno zemljišče – kmetijsko gozdarska enota – podržavljenje v letu 1960
Sodišče mora ugotoviti, ali so v denacionalizaciji vrnjene nepremičnine pred podržavljenjem v letu 1960 sodile v sklop kmetije pokojnega A. L.. Prav od tega, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetiji oziroma kmetijsko gozdarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija, je odvisno na podlagi katerega zakona – ZD ali ZDKG.
Sodišče druge stopnje je odločilo, da se opravi zapuščinska obravnava pred drugim sodnikom glede na to, da je sodnik sodišča prve stopnje že dvakrat zavzel stališče, da uporaba določb ZDKG ne pride v poštev in kljub jasnim napotkom višjega sodišča ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev, ki bi višjemu sodišču omogočila spremembo izpodbijanega sklepa.
Podlaga za določitev zakonitih dedičev je le sorodstveno razmerje in zakonska zveza z zapustnikom. Čigavo je bilo nekdaj premoženje, ki sodi v zapuščino, za določitev kroga dedičev ni bistveno.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – zahteva za izbris zastavne pravice – spor o veljavnosti pogodbe
V konkretnem primeru gre za spor o obligaciji – veljavnosti pogodbe in je zahteva za izbris zastavne pravice le posledica neveljavnosti pogodbe. Za reševanje obligacijskih razmerij med gospodarskimi družbami pa je pristojno okrožno sodišče – gospodarski oddelek.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – napaka v naslovu na ovojnici vloge
Stališče, da ravnanje tožnikove odvetnice, ki je pošiljko, namenjeno sodišču na Jesenicah, naslovila s pošto Mojstrane, ni bilo dovolj skrbno in da gre zato za očitno neupravičen razlog, ki preprečuje ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, je napačno.
Tožena stranka je uspela dokazati, da so bila izpodbijana plačila opravljena v rokih, ki so bili med pravdnima strankama dogovorjeni in ki so med njima veljali za običajne. S tem pa je skladno z drugim odstavkom 272. člena ZFPPIPP izpodbita domneva o obstoju objektivnega pogoja izpodbijanja iz 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP in se sodišču zato ni treba nadalje ukvarjati z vprašanji ali je prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja tožene stranke.
neupravičena obogatitev – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje
Tožnik ni dokazal, da je račune plačeval iz svojega posebnega premoženja (po ugotovitvi sodišča so bili plačani iz nekaterih najemnin za stanovanji, ki sta skupno premoženje), zato ni uspel dokazati prikrajšanja, kar bi ga upravičevalo do zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve.
Ker mora sodišče premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke presojati v času, ko odloča o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, je pritožbeno sodišče pri odločanju upoštevalo tudi dodatno predložene dokaze in iz njih izhajajoče spremenjeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožeče stranke, saj jih brez svoje krivde ni mogla predložiti prej.
Dejstvo insolventnosti še ne daje podlage za oprostitev plačila sodne takse, sicer bi bila ta okoliščina predvidena kot taksna oprostitev v 10. členu ZST-1.
nepremoženjska škoda – duševne bolečine – posebno težka invalidnost – posredni oškodovanci
Pri poškodovancu je podana posebno težka invalidnost, ki se odraža v njegovem spremenjenem (neprimernem) obnašanju in razmišljanju, na stopnji otroka, ki so mu pomembne le lastne potrebe. Ni zmožen samostojnega življenja in potrebuje 24 uren nadzor in oskrbo.
Sodišče se izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, če je ugovor podan najkasneje v odgovoru na tožbo in če nato (sodišče) to stori do razpisa glavne obravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0065317
OZ člen 56, 56/1, 56/3, 1013. ZGD-1 člen 635.
poroštvo - poroštvena pogodba - poroštvena izjava - domneva o popolnosti listine - sočasni ustni dogovor - trditveno in dokazno breme - statusno preoblikovanje - konstitutivnost vpisa v sodni register - prenos premoženja - aktivna legitimacija - procesna legitimacija
Z vpisom v sodni register so nastopili pravni učinki, tj. prehod premoženja podružnice na tožečo stranko (konstitutiven učinek vpisa v sodni register). Tudi če bi držale navedbe toženca, da je v postopku oddelitve poslovanja slovenske podružnice za prevzem v tožečo stranko prišlo do napak, to ne more izničiti učinka vpisa v sodni register, ki je v prenosu premoženja na tožečo stranko. Pravne posledice statusnega preoblikovanja, ki nastopijo z vpisom v sodni register, so namreč tako obsežne in daljnosežne, da je onemogočeno morebitno vzpostavljanje prejšnjega stanja oziroma tistega stanja, ki je obstajalo pred vpisom preoblikovanja v sodni register.
Skladno s 1013. členom OZ poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Del porokove izjave, ki njegov položaj olajšuje, pa je veljaven tudi, če je dan v ustni obliki. V skladu z zakonsko domnevo o popolnosti listine je dokazno breme na tistemu, ki ustno olajševalno zavezo zatrjuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077345
OZ člen 436, 436/1, 458, 458/1. SZ-1 člen 3. ZGO-1 člen 5. ZPP člen 339, 339/2-15.
odgovornost za stvarne napake – prehod nevarnosti – obvestilo o napakah – sanacija napak – narava napak – primeren rok za odpravo – obligacija uspeha – ugotovitev v nasprotju z listinami v spisu
Prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne. Nevarnost preide na kupca z izročitvijo stvari. Gre za obligacijsko in ne stvarno pravno izročitev. Nevarnost preide na kupca v trenutku izročitve (v posest) in neodvisno od trenutka prehoda lastninske pravice.
Stranka, ki je po obvestilu o napakah pristopila k sanaciji teh napak, se ne more več utemeljeno sklicevati na dejstvo, da z napakami ni bila pravočasno in pravilno seznanjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0077332
OZ člen 131, 154, 186, 186/1, 186/3. ZVCP-1 člen 52.
prometna nesreča – premikajoča se motorna vozila – obstoj odškodninske odgovornosti – mirujoči viličar – predvidljiva ovira – nepravilno ravnanje – nevarna situacija – več oseb odgovornih za isto škodo – adekvatna vzročna zveza
Splošno izhodišče je, da za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Vendar pa se v primeru, kot je obravnavan, ko je škodo povzročilo več oseb, ki so delovale neodvisno ena od druge (brez skupnega namena povzročiti škodo), lahko posamezni povzročitelj škode v razmerju do oškodovanca (delno) razbremeni odškodninske odgovornosti v delu, za katerega dokaže, da je k škodi prispeval drug povzročitelj.
Res ni običajno, da se kdo zaleti v oviro velikih dimenzij, ki je vidna že najmanj 120 metrov prej, vendar za obstoj adekvatne vzročne zveze zadošča, da je ravnanje povzročitelja (toženca) povečalo možnost nastanka škode.
Pojma posesti stvarne služnosti SPZ ne pozna več, vendar se s tem varstvo posestnega položaja imetnika stvarne služnosti vsebinsko ni spremenilo.
Kolikor je sodišče zavzelo stališče, da ni jasno, kakšno varstvo tožnik zahteva, bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva tožnika pozvati k popravi oziroma natančnejši opredelitvi tožbenega predloga.
posojilna pogodba – ugovor neizpolnjene pogodbe – trditveno in dokazno breme – zadolžnica
Posojilojemalec mora posojilodajalcu vrniti samo toliko, kot je od njega dejansko prejel, sicer se njegovi zahtevi lahko upre z ugovorom neizpolnjene pogodbe.
povračilo pravdnih stroškov – sosporniki – stroškovni zavezanci – skupno zastopanje – umik tožbe – pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov – stroški fotokopij
Odvetnik je za vsakega izmed tožencev opravil različna procesna dejanja. Skupno je bilo le njuno zastopanje na naroku dne 5.1.2012, a tudi ta strošek ne odpade na oba. Zoper prvo toženko so bili namreč že pred tem izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato strošek njenega zastopanja na naroku ni bil potreben. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da gre za stroške (zgolj) drugega toženca (in ne tudi prve toženke).
Ker toženec stroška za izdelavo in izročitev dokumentov ni določno opredelil, saj ni navedel števila kopij oziroma datotek, niti ga ni izkazal, do njegove povrnitve ni upravičen.