Sodišče prve stopnje je z izborom preseglo svoja materialnopravna pooblastila, določena v 7. členu ZDKG, saj glede na povzeta pravnorelevantna dejstva, izbrani dedič ne izpolnjuje pogojev za konkuriranje položaju.
Pripoznava je enostranska brezpogojna izjava toženca nasproti sodišču, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Ob tožbenem zahtevku, ki glasi na ugotovitev, da je določena pogodba razvezana, pomeni izjava toženca "o sami razvezi pa se toženec ne upira", pripoznavo zahtevka, ker je ugotovitev razveze pravnega razmerja kateri se toženec ne upira, neposredni sporni predmet oziroma zahtevek na katerega se nanaša priznanje. Na podlagi takšne izjave spora med pravdnima strankama ni več.
Iz predloženih dokazov ne izhaja, da bi bila dejanja tožene stranke oziroma dolžnice v tem postopku kot pravne naslednice tožene stranke take narave, da bi kazale na nevarnost, kot jo opredeljuje 1. odst. 257. čl. ZIZ za drugi pogoj za izdajo predhodne odredbe. Iz sodbe sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je tožena stranka pač izrabila določene procesne možnosti, materialnopravne ugovore (pobotni ugovor) in pravico do pravnega sredstva, kar vse je v skladu s procesnimi in materialnopravnimi predpisi, ni pa iz tega mogoče sklepati na drugačno ravnanje, kot zasledovanje uspeha v konkretnem sporu.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine - odškodnina za strah - trajanje
Šestmesečne tožničine težave na duševnem področju, povzročene z večkratnimi toženkinimi žaljivimi izjavami, zaradi česar je bila potrebna zdravniška pomoč in zdravljenje z zdravili, zahtevajo satisfakcijo v obliki denarne odškodnine.
hrup - nepremoženjska škoda - vznemirjanje občanov
Tožeča stranka s tožbo zahteva od tožene stranke, naj ta nekaj stori, to je postavi protihrupne panoje, da bi se na ta način preprečilo nastajanje škode. Prizadeta lastnika sosednje nepremičnine toženi stranki ne moreta narekovati ukrepa, ki naj ga uporabi za zmanjšanje hrupa. Takšen zahtevek v smeri povsem določene aktivnosti tožene stranke bi bil možen le tedaj, kadar bi bilo škodo po naravi stvari mogoče preprečiti le na en sam način.
V primeru popravka v tisku se enakovrednost mesta programskega prostora ne presoja izključno po številu bralcev določene časopisne strani, temveč je potrebno upoštevati tudi strukturo bralcev.
Po 133.členu ZZZDR je aktivno legitimiran za izterjavo stroškov preživljanja otroka od tistega, ki je mld. otroka dolžan preživljati, tisti, ki je te stroške imel. To pa je v konkretnem primeru upničina mati in ne upnica sama, saj upnica niti zatrjuje, da bi mati predmetno terjatev prenesla nanjo (24.člen ZIZ). Vprašanje aktivne legitimacije je vprašanje materialnega in ne procesnega prava. Pomanjkanje aktivne legitimacije tako ne pomeni obstoja procesne ovire v smislu 273.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ za vsebinsko odločanje o predlogu za izvršbo. Kadar predlog za izvršbo vloži oseba, ki ni aktivno legitimirana zanj, se predlog za izvršbo zavrne in ne zavrže.
izbris iz sodnega registra - posledica - prekinitev izvršilnega postopka - nadaljevanje postopka - prekluzivni rok
Določba četrtega odstavka 27. člena ZFPPod ima naravo pravne fikcije (neizpodbitne domneve), da so družbeniki podali izjavo v smislu prvega odstavka 394. člena ZGD, zato je osebno odgovornost družbenikov za obveznost družbe, izbrisane po določilih ZFPPod nujna, na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe. Glede pravnih posledic izbrisa se med drugim uporablja tudi drugi odstavek 394. člena ZGD, ki določa, da lahko upniki terjatve do družbenikov uveljavljajo v prekluzivnem roku enega leta po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra (v Uradnem listu).
ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZVCP člen 20, 21, 102, 105, 108, 20, 21, 102, 105, 108.
premoženjska škoda - odgovornost
Ni odškodninske odgovornosti občine, ki je postavila potopne količke za umirjanje prometa, saj je do škode pri trčenju v količek prišlo izključno zaradi voznikove kršitve prometnih pravil, prometne signalizacije in označb na vozišču, torej po krivdi voznika samega.
Zdravnik pacientu sicer ni obrazložil vseh možnih različic, marveč mu je pojasnil naravo samega posega. Ker je bila pacientov reakcija neobičajna, bi bila zahteva, da bi bil pred privolitvijo moral biti z njo seznanjen, pretirana.
ZD člen 214, 214/1, 214/2, 214/3, 214, 214/1, 214/2, 214/3.
vsebina sklepa o dedovanju - dedni dogovor - vpis v zemljiško knjigo
Dogovor, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v sklepu o dedovanju, ni dedni dogovor, ker je šlo za vprašanje med dedinjo in tretjo osebo. Zato zapuščinsko sodišče nima pooblastila za zemljiškoknjižno izvedbo dogovorov, ampak je to stvar samih pogodbenic.
Priznanje zemljiškoknjižnega lastnika, da obstoje pravnopomembne okoliščine, na katere zakon veže določeno pravno posledico (pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem) - kot samostojno izjavo volje ali zajeto v pogodbo s priposestvovalcem - na katerem je podpis osebe, katere lastninska pravica preneha, notarsko overjen (22. čl. ZZK), je listina iz 21. čl. v zvezi s 3. tč. 1. odst. 86. čl. ZZK. Noben predpis ne določa, da je lahko podlaga za vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja le sodna odločba, razlog temu pa tudi ne more biti 3. čl. ZPP, torej presoja dopustnosti razpolaganja. V primeru te kršitve gre tudi za ničnost pravnega posla, na kar pa po uradni dolžnosti pazi tudi zemljiškoknjižno sodišče (83. čl. ZZK).
ZOR člen 154, 154. Ustava Republike Slovenije (URS) člen 23, 33, 23, 33.
zloraba pravice
Za protipravnost namreč gre, če storilec prekrši pravo, ki varuje kakšen zavarovan interes oškodovanca. Glede na takšno definicijo nedopustnosti se postavlja vprašanje, ali lahko nekdo krši pravico drugega s tem, ko izvršuje svojo pravico, ko je torej možnost njegovega ravnanja pravno zavarovana (osrednja prvina pravice je možnost, da pravni subjekt ravna na določen način). Po mnenju tega sodišča lahko šele subjektiven odnos storilca do svojega ravnanja opredeli njegovo protipravnost. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženki ni mogoče očitati nikakršne krivde za zatrjevano škodo, zato njenega ravnanja (vložitve tožbe) tudi ni mogoče opredeliti kot nedopustnega.
Tožena stranka je s tožnikom sklenila delovno razmerje za določen čas za čas opravljanja pripravništva. Namen pripravništva je usposobiti delavca za samostojno delo in ga zato ni mogoče enačiti z delovnim razmerjem, sklenjenim za določen čas. Zato v tem primeru tudi ni mogoče upoštevati 18. člena ZDR. Dejstvo, da je tožena stranka tožniku vročila odločbo o podaljšanju pripravništva, da je lahko ponovno opravljal strokovni izpit, šele ko mu je prva pogodba o zaposlitvi že potekla, ne pomeni, da je tožniku delovno razmerje za določen čas prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.
ZIZ člen 9, 9/3, 36, 9, 9/3, 36. ZPP člen 116, 116/1, 133, 116, 116/1, 133.
prepozen ugovor - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Dolžnik (podjetnik posameznik) se je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljeno skliceval na nepravilnost pri vročitvi sklepa o izvršbi (kot vzrok za zamudo pri vložitvi ugovora), in sicer, da bi mu moral biti sklep o izvršbi vročen osebno.
Ne glede na to, da je prvostopno sodišče izhajalo iz razlage uporabljene določbe tako, kot da bi moral upnik izkazati dolžnikovo zavestno ravnanje v onemogočanje ali otežitev uveljavitve upnikove terjatve, določbe 2. odst. 270. čl. ZIZ ni napačno uporabilo. Dolžnikov naklep ali zavestna malomarnost, kot obliki civilne subjektivne odgovornosti nista relevantni, ker zadošča za izkazanost nevarnosti že, če dolžnik s svojim premoženjem ravna tako, da s tem ogroža uveljavitev upnikove terjatve, čeprav to konkretno ni namen njegovega ravnanja. Vendar pa iz zakonskega opisa oblik dolžnikovega ravnanja vsekakor, po mnenju drugostopnega sodišča izhaja zaključek, ki ga je kot podlago svoji odločbi napravilo tudi prvostopno sodišče. Izpolnjevanje pogodbenih obveznosti ne sodi med takšno dolžnikovo razpolaganje s premoženjem, kot je primeroma navedeno v uporabljeni določbi. Seveda ima izpolnjevanje pogodbenih obveznosti drugim upnikom logično posledico v onemogočenju ali otežitvi terjatve preostalih dolžnikovih upnikov, če gre za prezadolženega dolžnika. Vendar pa je zavarovanje z začasnimi odredbami izjemen ukrep, namenjen varstvu pravice stranke pred pravnomočno odločbo o njej, zato je treba pogoje za njihovo izdajo presojati restriktivno, torej tako, kot so v zakonu določeni. Drugačna razlaga bi že zato, ker za njihovo danost zadošča verjetnost (ne gotovost), pomenila, da bi zavarovanje z začasnimi odredbami izgubilo svoj sicer, po zakonu predviden značaj izjemnosti. Iz tega izhodišča sodišče druge stopnje tako, kot prvostopno sodišče ugotavlja, da očitanega dolžnikovega razpolaganja s premoženjem ni mogoče šteti, kot zmanjševanje premoženja na neobičajen ali celo nezakonit način, kar je vsekakor mišljeno z opisi ravnanja v 2. odst. 270. čl. ZIZ.
ZIZ člen 183, 183/3, 183, 183/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
cenitev - izvedensko mnenje
Dolžnik v pritožbi ni izkazal, da cenitvenega poročila ni mogel predložiti brez svoje krivde že v postopku na prvi stopnji, zato ga sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati kot dokaz, temveč le kot strokovne navedbe stranke.