Po 133.členu ZZZDR je aktivno legitimiran za izterjavo stroškov preživljanja otroka od tistega, ki je mld. otroka dolžan preživljati, tisti, ki je te stroške imel. To pa je v konkretnem primeru upničina mati in ne upnica sama, saj upnica niti zatrjuje, da bi mati predmetno terjatev prenesla nanjo (24.člen ZIZ). Vprašanje aktivne legitimacije je vprašanje materialnega in ne procesnega prava. Pomanjkanje aktivne legitimacije tako ne pomeni obstoja procesne ovire v smislu 273.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ za vsebinsko odločanje o predlogu za izvršbo. Kadar predlog za izvršbo vloži oseba, ki ni aktivno legitimirana zanj, se predlog za izvršbo zavrne in ne zavrže.
mirovanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - tek procesnih rokov - sodne počitnice
Postopek, ki miruje, se ne more nadaljevati, preden ne potečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje postopka. Če se trimesečni rok izteče v času sodnih počitnic, postopek še vedno miruje, dokler se ne iztečejo sodne počitnice. V času sodnih počitnic procesni roki po 38. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (Ur. l. RS št. 28/2000) ne tečejo.
ZOR člen 154, 154. SZ člen 117, 123, 123/1, 117, 123, 123/1.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - pretrganje
Po določilu 117. člena Stanovanjskega zakona je bil lastnik dolžan skleniti kupoprodajno pogodbo z upravičencem v 30 dneh po vložitvi zahteve za odkup. Če je tožnik vložil zahtevo za odkup šele 27.9.1993, bi tožnik zamudil prekluzivni rok iz 123. člena Stanovanjskega zakona, tudi če bi toženec pravočasno, kar pomeni vse do izteka tridesetdnevnega roka (27.10.1993), tožnika obvestil, da ni lastnik stanovanja, ampak zgolj upravitelj. Navedeno pomeni, da je vzročna zveza med škodnim dejanjem in prepovedano posledico pretrgana. Tožnik bi namreč zamudil omenjeni prekluzivni rok neodvisno od tega, ali ga je toženec pravočasno seznanil z dejstvom nelastništva.
Ker gre za dvostransko oziroma vzajemno obveznost, lahko upnik zahteva bodisi izpolnitev bodisi razvezo pogodbe le ob pogoju, če je sam svojo obveznost izpolnil oziroma jo je pripravljen izpolniti (če je torej pogodbi zvest). Le pri fiksnih pogodbah je, v primeru neizpolnitve, pogodba razdrta že po samem zakonu. Fiksno je določen rok, če se stranki dogovorita, da bosta pogodbo razdrli, če izpolnitev ne bo opravljena v določenem roku, ali pa če iz kavze pogodbe izhaja, da izpolnitev po določenem času nima več smisla, ko torej iz posla samega oziroma njegove narave izhaja, da je izpolnitveni rok tako pomemben, da stranki drugače sploh ne bi sklenili pogodbe. Sodišče prve stopnje se je napačno sklicevalo na določilo 815. člena ZOR, po katerem mora imeti posrednik za sprejem izpolnitve pogodbene obveznosti posebno naročiteljevo pismeno pooblastilo. Uporabo navedenega določila, ki predpostavlja naročiteljevo odsotnost pri sprejemu izpolnitve, ugotovljene dejanske okoliščine preprečujejo.
ZTLR člen 3, 3. ZOR člen 454, 509, 510, 510/1, 454, 509, 510, 510/1.
odgovornost za pravne napake - obvestilo stranki - pravna zmota
S pritožbenim sklicevanjem na določbo 31. čl. ZTLR izraža toženec dvom o upravičenosti odvzema vozila tožniku. Vendar pa je v tem sporu pomembno le dejstvo, da toženec ni ravnal po tožnikovi zahtevi, naj doseže vrnitev vozila v njegovo last in posest (509., 1. odst. 510., 1. odst. 454. čl. ZOR, 1. odst. 3. čl. ZOR). Tožnik je sklenil prodajno pogodbo s tožencem in je zato obligacijsko razmerje nastalo le med njima. Zato je pravilno od njega zahteval tožnik tudi vrnitev kupnine in se tožnika toženčeva prikrajšanost ne tiče.
ZOR člen 154, 154. Ustava Republike Slovenije (URS) člen 23, 33, 23, 33.
zloraba pravice
Za protipravnost namreč gre, če storilec prekrši pravo, ki varuje kakšen zavarovan interes oškodovanca. Glede na takšno definicijo nedopustnosti se postavlja vprašanje, ali lahko nekdo krši pravico drugega s tem, ko izvršuje svojo pravico, ko je torej možnost njegovega ravnanja pravno zavarovana (osrednja prvina pravice je možnost, da pravni subjekt ravna na določen način). Po mnenju tega sodišča lahko šele subjektiven odnos storilca do svojega ravnanja opredeli njegovo protipravnost. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženki ni mogoče očitati nikakršne krivde za zatrjevano škodo, zato njenega ravnanja (vložitve tožbe) tudi ni mogoče opredeliti kot nedopustnega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL47632
ZGD člen 394, 395, 396, 397, 398, 456, 394, 395, 396, 397, 398, 456. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205, 205/1, 205/1-3. ZFPPod člen 27, 27/4, 37, 27, 27/4, 37.
izvršba - izbris iz sodnega registra - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - pasivna legitimacija
Pasivna legitimacija dolžnika je podana, saj so družbeniki družbe, ki je prenehala obstajati, glede njenega premoženja, vključno s terjatvami, njeni nasledniki že po zakonu samem. Zaradi izbrisa družbe prekinjeni postopek se tako nadaljuje, ko ga prevzamejo pravni nasledniki družbe.
Priznanje zemljiškoknjižnega lastnika, da obstoje pravnopomembne okoliščine, na katere zakon veže določeno pravno posledico (pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem) - kot samostojno izjavo volje ali zajeto v pogodbo s priposestvovalcem - na katerem je podpis osebe, katere lastninska pravica preneha, notarsko overjen (22. čl. ZZK), je listina iz 21. čl. v zvezi s 3. tč. 1. odst. 86. čl. ZZK. Noben predpis ne določa, da je lahko podlaga za vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja le sodna odločba, razlog temu pa tudi ne more biti 3. čl. ZPP, torej presoja dopustnosti razpolaganja. V primeru te kršitve gre tudi za ničnost pravnega posla, na kar pa po uradni dolžnosti pazi tudi zemljiškoknjižno sodišče (83. čl. ZZK).
ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZVCP člen 20, 21, 102, 105, 108, 20, 21, 102, 105, 108.
premoženjska škoda - odgovornost
Ni odškodninske odgovornosti občine, ki je postavila potopne količke za umirjanje prometa, saj je do škode pri trčenju v količek prišlo izključno zaradi voznikove kršitve prometnih pravil, prometne signalizacije in označb na vozišču, torej po krivdi voznika samega.
hrup - nepremoženjska škoda - vznemirjanje občanov
Tožeča stranka s tožbo zahteva od tožene stranke, naj ta nekaj stori, to je postavi protihrupne panoje, da bi se na ta način preprečilo nastajanje škode. Prizadeta lastnika sosednje nepremičnine toženi stranki ne moreta narekovati ukrepa, ki naj ga uporabi za zmanjšanje hrupa. Takšen zahtevek v smeri povsem določene aktivnosti tožene stranke bi bil možen le tedaj, kadar bi bilo škodo po naravi stvari mogoče preprečiti le na en sam način.
Sodišče prve stopnje je z izborom preseglo svoja materialnopravna pooblastila, določena v 7. členu ZDKG, saj glede na povzeta pravnorelevantna dejstva, izbrani dedič ne izpolnjuje pogojev za konkuriranje položaju.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine - odškodnina za strah - trajanje
Šestmesečne tožničine težave na duševnem področju, povzročene z večkratnimi toženkinimi žaljivimi izjavami, zaradi česar je bila potrebna zdravniška pomoč in zdravljenje z zdravili, zahtevajo satisfakcijo v obliki denarne odškodnine.
Zdravnik pacientu sicer ni obrazložil vseh možnih različic, marveč mu je pojasnil naravo samega posega. Ker je bila pacientov reakcija neobičajna, bi bila zahteva, da bi bil pred privolitvijo moral biti z njo seznanjen, pretirana.
ZIZ člen 183, 183/3, 183, 183/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
cenitev - izvedensko mnenje
Dolžnik v pritožbi ni izkazal, da cenitvenega poročila ni mogel predložiti brez svoje krivde že v postopku na prvi stopnji, zato ga sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati kot dokaz, temveč le kot strokovne navedbe stranke.
ZIZ člen 9, 9/3, 36, 9, 9/3, 36. ZPP člen 116, 116/1, 133, 116, 116/1, 133.
prepozen ugovor - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Dolžnik (podjetnik posameznik) se je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljeno skliceval na nepravilnost pri vročitvi sklepa o izvršbi (kot vzrok za zamudo pri vložitvi ugovora), in sicer, da bi mu moral biti sklep o izvršbi vročen osebno.
Tožena stranka je s tožnikom sklenila delovno razmerje za določen čas za čas opravljanja pripravništva. Namen pripravništva je usposobiti delavca za samostojno delo in ga zato ni mogoče enačiti z delovnim razmerjem, sklenjenim za določen čas. Zato v tem primeru tudi ni mogoče upoštevati 18. člena ZDR. Dejstvo, da je tožena stranka tožniku vročila odločbo o podaljšanju pripravništva, da je lahko ponovno opravljal strokovni izpit, šele ko mu je prva pogodba o zaposlitvi že potekla, ne pomeni, da je tožniku delovno razmerje za določen čas prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.
Ne glede na to, da je prvostopno sodišče izhajalo iz razlage uporabljene določbe tako, kot da bi moral upnik izkazati dolžnikovo zavestno ravnanje v onemogočanje ali otežitev uveljavitve upnikove terjatve, določbe 2. odst. 270. čl. ZIZ ni napačno uporabilo. Dolžnikov naklep ali zavestna malomarnost, kot obliki civilne subjektivne odgovornosti nista relevantni, ker zadošča za izkazanost nevarnosti že, če dolžnik s svojim premoženjem ravna tako, da s tem ogroža uveljavitev upnikove terjatve, čeprav to konkretno ni namen njegovega ravnanja. Vendar pa iz zakonskega opisa oblik dolžnikovega ravnanja vsekakor, po mnenju drugostopnega sodišča izhaja zaključek, ki ga je kot podlago svoji odločbi napravilo tudi prvostopno sodišče. Izpolnjevanje pogodbenih obveznosti ne sodi med takšno dolžnikovo razpolaganje s premoženjem, kot je primeroma navedeno v uporabljeni določbi. Seveda ima izpolnjevanje pogodbenih obveznosti drugim upnikom logično posledico v onemogočenju ali otežitvi terjatve preostalih dolžnikovih upnikov, če gre za prezadolženega dolžnika. Vendar pa je zavarovanje z začasnimi odredbami izjemen ukrep, namenjen varstvu pravice stranke pred pravnomočno odločbo o njej, zato je treba pogoje za njihovo izdajo presojati restriktivno, torej tako, kot so v zakonu določeni. Drugačna razlaga bi že zato, ker za njihovo danost zadošča verjetnost (ne gotovost), pomenila, da bi zavarovanje z začasnimi odredbami izgubilo svoj sicer, po zakonu predviden značaj izjemnosti. Iz tega izhodišča sodišče druge stopnje tako, kot prvostopno sodišče ugotavlja, da očitanega dolžnikovega razpolaganja s premoženjem ni mogoče šteti, kot zmanjševanje premoženja na neobičajen ali celo nezakonit način, kar je vsekakor mišljeno z opisi ravnanja v 2. odst. 270. čl. ZIZ.